Skupina NLB je lani ustvarila 225,1 milijona evrov čistega dobička, kar je za 105 odstotkov več kot leta 2016. Matična banka NLB sama pa je imela 189 milijonov evrov čistega dobička, kar je trikrat več kot predlanskim.
Pomemben delež čistega dobička so ustvarili enkratni dogodki: prodaja nedonosnih terjatev ter prodaja triodstotnega deleža Petrola državnemu SDH in makedonske družbe Nov penziski fond Savi Re. Vendar so bili rezultati zelo dobri tudi iz rednega poslovanja, je ob njihovi predstavitvi dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki jih je označil celo kot »zgodovinsko najboljše«. K temu je prispevalo tako zniževanje stroškov kot povečevanje storitev. Rast posojil prebivalstvu v Sloveniji je bila glede na konec leta 2016 sedemodstotna, rast posojil na strateških tujih trgih osemodstotna, posojila srednjih in malih podjetij pa so se povečala za desetino.
Blaž Brodnjak je hkrati opozoril tudi na škodo, ki jo NLB lahko povzroči nadaljnje zavlačevanje s privatizacijo. Posledica bi lahko bile nadaljnje omejitve, ki bi jih banki naložili evropski regulatorji – že zdajšnje, je dejal, vplivajo na rezultate, ki bi brez omejitev lahko bili še boljši. Zahtevana odprodaja hčerinskih družb v primeru neprivatizacije bi skupini povzročila veliko škodo, še posebej pa je opozoril na izpostavljenost banke zaradi tožb hrvaških deviznih varčevalcev – skupni tožbeni zahtevki znašajo 430 milijonov evrov.
