Manager
Oglasno sporočilo

Iztok Bricl, Gospodarsko razstavišče: »Sejemska in kongresna dejavnost se bosta izenačili«

»Sejemska dejavnost je še pred nekaj leti pomenila tri četrtine prihodkov od prodaje, lani 60 odstotkov, letos pa bo verjetno rezultat izenačen – vsaka od teh dveh dejavnost bo prispevala približno polovico.«
Avtor
19.04.2018 23:59
Čas branja: 6 min
Iztok Bricl, Gospodarsko razstavišče: »Sejemska in kongresna dejavnost se bosta izenačili«
Z mag. Iztokom Briclom. direktorjem Gospodarskega razstavišča, smo se pogovarjali o tem, kakšno bo leto 2018 na sejemskem in kongresnem področju, dotaknili pa smo se tudi nove svetovne razstave, ki jeseni prihaja v Ljubljano. Kot je povedal, bodo letos znova ponovili zelo dobre lanske rezultate.

Prejšnji mesec se je končal sejem Dom, ki je največja sejemska prireditev na Gospodarskem razstavišču. Kako ste zadovoljni z rezultati?

Rezultati so bili boljši od lanskih, saj si ga je ogledalo 57.200 ljudi. Pri tem ni šlo za naključne obiskovalce, ampak za zainteresirane kupce, s katerimi se že na sejmu sklepajo dobri posli. Kaj je to lahko drugega kot uspešna predstavitev za 590 podjetij iz 33 držav.

Kakšen je pomen sejma Dom?

Sejem Dom je naša zvezda stalnica. Tudi v recesiji je dosegal dobre rezultate, kar kaže, da ima graditeljstvo pri končnih odjemalcih posebno mesto. Slovenci uvrščamo svoja domovanja zelo visoko na lestvici vrednot. Po drugi strani pa je res tudi to, da je treba doma vedno kaj popraviti, zamenjati ali obnoviti. Kot sem dejal na odprtju, ostaja Dom pomembna referenčna točka in kažipot za vse, ki se ukvarjajo s sodobno trajnostno gradnjo ali prenovo. Sejem je tudi stičišče za projektante, strokovnjake, proizvajalce, ponudnike storitev in druge akterje. S svojim spremljevalnim programom pomembno ozavešča obiskovalce. Kajti več kot veste, prej prepoznate kakovost, lažje se odločate v bogati ponudbi, zadnjih trendih in novostih, tudi glede zakonodaje, ki se hočeš nočeš mora prilagajati smernicam Evropske unije.

Februarja je na Gospodarskem razstavišču prvič potekal sejemski četverček IFAM, Intronika, ICT4Industry in Robotics. Jeseni bo isti organizator pri vas organiziral še sejma Voda Aqua in CleanME. Kakšna pridobitev je to za vas?

Poslovni sejmi so za Ljubljano in razstavišče velika pridobitev. So odlična priložnost za mreženje, sklepanje novih poslov, kažejo naklonjenost gospodarstva zadnjim trendom na tem področju in tega smo veseli. Četverček specializiranih sejmov za rešitve pametne industrije pod skupnim imenom Smart Industry pokriva področje avtomatizacije, robotike, elektronike in digitalizacije. CleanME je namenjen industrijskemu in komercialnemu čiščenju, Voda Aqua pa je usmerjen v vse, kar je povezano z vodami – čiščenjem, opremo, orodji … Sejmi nagovarjajo strokovno javnost, oziroma, kot pravimo v sejemski govorici, gre za medpodjetniške sejme. Na Gospodarsko razstavišče je sejme pripeljalo podjetje ICM, ki se pod vodstvom direktorja Tonija Laznika ukvarja z organizacijo poslovnih sejmov. Na njih je sodelovalo več kot 80 razstavljavcev iz Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Italije, Poljske, Srbije in Slovenije. Proizvajalci, uvozniki, distributerji izdelkov in storitev s teh področij so nagovarjali predstavnike podjetij iz panog, kot so avtomobilska industrija, energetika, strojna, farmacevtska, kemična, živilska, lesnopredelovalna, gradbena, elektro in druga industrija, logistika, ladjedelništvo in druge panoge. Sejem, namenjen digitalizaciji, pa je pokrival področja industrijske programske opreme, industrijskih računalnikov, komunikacije in telekomunikacije, avtomatizacije pametne proizvodnje in druga področja.

Kako pa takšne tehnologije vplivajo na sejemsko dejavnost in kako tem trendom sledite na Gospodarskem razstavišču?

Zadnje trende v avtomobilski industriji, tudi s primeri pametnih tehnologij, je uspešno predstavil lanski Avtomobilski salon. Te tehnologije so očitno prisotne tudi na sejmih Dom in Ambient Ljubljana. Na primer pametna hiša, pri kateri z dotikom na zaslonu lahko upravljamo prav vse električne naprave v hiši. Kot vemo, gre pri tem za celovit sistem, ki ga lahko uporabljamo in nadzorujemo od koderkoli prek aplikacij na mobilnem telefonu, tablici ali računalniku: od meritev temperature, vlage, kakovosti zraka do uravnavanja svetlobe. Tovrstni pametni sistemi zagotavljajo še boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje. Nekatera podjetja na svojih razstavnih prostorih uporabljajo napredne tehnologije, na primer ogled prostora, še preden je dejansko izveden, v virtualni resničnosti. Sodobne informacijske tehnologije pa so vse bolj priljubljene tudi v turizmu, kar je opazno tudi na našem sejmu Alpe-Adria.

Ali lahko na osnovi dozdajšnjih sejemskih prireditev ocenite, kakšna bo letošnja sezona – vam bo denimo uspelo doseči ali celo preseči lanske rezultate?

Vse kaže, da bo tudi letošnje leto tako uspešno kot lansko, ko smo prvič presegli šest milijonov evrov prihodkov od prodaje in imeli čisti poslovni izid v višini 300 tisoč evrov. Tako za letos spet načrtujemo prek šest milijonov evrov prihodkov in čisti poslovni izid 400 tisoč evrov.

Od katerih sejemskih prireditev si največ obetate do konca leta?

Odličen rezultat zadnjega sejma Dom smo že omenili. Veliko si obetamo tudi od jesenske različice tega sejma, ki smo jo pridružili sejmu pohištva in notranje opreme. Tako novembra v istem terminu že tretje leto organiziramo dva sejma: Ambient Ljubljana in Dom Plus. Lani si je ponudbo 186 podjetij iz 32 držav ogledalo 32 tisoč obiskovalcev. Letos širimo razstavni program področja gradbeništva še za tisoč kvadratnih metrov razstavnih površin.

Lani ste rekorden obisk našteli na avtomobilskem salonu, ki naj bi potekal bienalno. Kakšna je zdaj usoda te prireditve?

Po salonu smo skupaj z razstavljavci, zastopniki avtomobilskih blagovnih znamk v Sloveniji, ocenili prireditev in sodelujoči uvozniki so bili z njo zelo zadovoljni. Lanska obuditev avtosalona po 16 letih, in to v Ljubljani, izjemna medijska pozornost, rekorden obisk 75 tisoč obiskovalcev, odličen svetovalni program in dober posel tudi na samih razstavnih prostorih so dejstva, ki govorijo o uspešnosti 24. salona na Gospodarskem razstavišču. Po končanem salonu smo se z največjimi akterji dogovorili, da ga znova organiziramo čez dve leti. Na naše veliko začudenje pa so v Sekciji za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije sprejeli sklep, da salona leta 2019 ne bo.

Zakaj ne?

Razlogi so očitno poznani samo njim. Če Salon v Zagrebu in Beogradu lahko organizirajo bienalno, ne vidimo razloga, zakaj ga ne bi tudi v Ljubljani, kje bi ponudili parado avtomobilizma in še dodatne kakovostne vsebine, kar na prvem mestu zanima obiskovalce, saj po teh vsebinah intenzivno povprašujejo.

Poleg sejemske je na Gospodarskem razstavišču zelo močna tudi kongresna dejavnost. Kakšne rezultate letos dosegate na tem področju?

Kot prireditveni center se vse bolj usmerjamo v kongresno dejavnost. Letos se na Gospodarskem razstavišču odvija 12 mednarodnih kongresov. Letošnje kongresno leto bo zato izjemno. Tik pred nami je dogodek Ten-T Days, ki bo po 7. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije leta 1958 in 13. zasedanju ministrskega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi leta 2005 največji in zagotovo najodmevnejši dogodek kongresnega značaja. Gre za kongres o vseevropskem prometnem omrežju v organizaciji evropske komisije.

Kateri bodo še ostali večji kongresni dogodki?

V Ljubljano bomo pripeljali prek 11 tisoč kongresnih gostov. Med njimi sta kar dva kongresa, na katerih pričakujemo več kot dva tisoč udeležencev. Poleg že omenjenega Ten-T Days, ki bo konec aprila, bo takšen še 25. EFMC-ISMC – mednarodni simpozij o farmacevtski kemiji na začetku septembra. Oktobra bomo gostili največjo golfsko borzo na svetu IGTM s 1.400 predstavniki golfskega turizma, na katerih bo po napovedih zastopanih 400 organizatorjev golfskih potovanj iz 60 držav. Med dogodki sta še marketinško-prodajni konferenci Mercury Training, kongres arhitektov ter vrsta mednarodnih kongresnih prireditev z medicinskimi ali bolj tehnološkimi vsebinami.

Kakšni so na tem področju izgledi za naprej?

Izgledi so dobri, kar kaže, da postajamo skupaj z Ljubljano vse bolj prepoznavna kongresna destinacija. Na Gospodarskem razstavišču že od začetka poteka borza poslovnih srečanj Conventa, letos že desetič in s približno štiri tisoč sestanki med ponudniki in kar 185 vabljenimi gosti. V prihodnjem letu bi opozoril na dva večja mednarodna medicinska kongresa s predvidoma več kot 1.500 udeleženci. Prvi, s področja pediatrije, bo maja, drugi, s področja reanimacije, pa septembra. Kot večkrat poudarim, pa tovrstni dogodki ne padejo kar z neba. So rezultat trdega in vztrajnega dela naše zagnane kongresne ekipe. Naš koledar pa polnijo tudi manjše mednarodne poslovne konference.

Oktobra prihaja tudi razstava Body Worlds Vital. Kako ste prišli do nje in kaj pričakujete?

Gospodarsko razstavišče postaja vse bolj prepoznavno po svetovnih interaktivnih poučnih, a tudi zabavnih (Learn by fun) razstavah za najširšo javnost, ki v nekaj mesecih privabijo več deset tisoč obiskovalcev. Leta 2013 je bila to razstava Genij – Da Vinci, leta 2014 Možgani – zgodba od znotraj, leta 2015 pa 1001 izum. Prva izmed njih, Razkrita telesa, je leta 2012 privabila kar 80 tisoč obiskovalcev. Na podlagi tako dobrih referenc nas je kontaktiral tudi organizator Body Worlds Vital iz Heidelberga. Fasciniral nas je s svojim pristopom ohranjanja človeškega telesa v dinamiki gibanja ter ozaveščanjem o pomembnosti zdravega življenjskega sloga. Ta razstava zato nikakor ni repriza Razkritih teles, v Slovenijo prihaja prvič in obeta precej več, zato verjamemo, da bo tudi zanimanje zanjo izjemno.

Kako daleč so načrti za gradnjo nove dvorane?

Za novo, 2.500 kvadratnih metrov veliko dvorano, ki bo stala med Stekleno (C) in Marmorno (B) dvorano, imamo arhitekturno zasnovo. Prihodnje leto naj bi začeli pridobivati vsa potrebna dovoljenja. Če bo vse teklo po načrtih, bi jo začeli graditi leta 2021.