Nemški statistiki so potrdili, o čemer se je doslej na glas ugibalo: nemška gospodarska rast se je v prvem četrtletju v primerjavi z rastjo konec prejšnjega leta prehladila, saj je stopnja pol nižja.
Medtem ko se je nemški bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s prejšnjim okrepil za 0,6 odstotka, je po sezonsko in koledarsko prilagojenih podatkih v prvem četrtletju zrasel le za 0,3 odstotka, so sporočili nemški statistiki iz Destatisa in evropski statistiki iz Eurostata. Zadnji so objavili tudi podatke o rasti za večino članic EU (v osmerici držav, za katere še ni na voljo podatkov, je tudi Slovenija). Kot ugotavljajo, so na četrtletni ravni največjo rast imeli Latvijci (1,7-odstotno), Poljaki (1,6-odstotno) in Madžari (1,2-odstotno), najslabše pa je bilo prvo četrtletje v Romuniji, kjer so imeli stagnacijo (ničelno rast), ter v Veliki Britaniji, kjer je bila rast 0,1-odstotna.
Ker je rast BDP v Nemčiji pomembna za celotno evrsko območje in EU, saj velja za gospodarsko gonilo, niso skrbno opazovani le podatki o tem, kakšna bo ali pa je bila rast, temveč so zelo trezni tudi komentarji objavljenih podatkov. Analitiki so bili nad četrtletno rastjo razočarani, saj so pričakovali, da bo večja, niso pa pesimistični, saj menijo, da temelji rasti ostajajo trdni. Pri tem so ponovili, da je slabši podatek v prvem četrtletju pripisati »tehničnim« dejavnikom, kot so slabo vreme in obsežne bolniške odsotnosti zaradi gripe v prvih treh mesecih leta.
Nemški statistiki so poudarili, da so h gospodarski rasti v prvem četrtletju v Nemčiji pomembno prispevale naložbe, zlasti v gradbeništvu, a tudi naložbe v opremo in stroje. K rasti je pripomogel tudi neto izvoz, čeprav manj kot prejšnje četrtletje. Porabo so povečali tudi v gospodinjstvih, je pa prvič v nekaj manj kot petih letih upadla javna poraba, kar je na rast vplivalo negativno.