Pobudnikom referenduma o zakonu o izgradnji drugega tira Divača–Koper tudi na ponovljenem glasovanju – tako kot septembra lani – zaradi nizke udeležbe ni uspelo zbrati zadostnega števila glasov proti zakonu. Pobudnik referenduma Vili Kovačič sicer vztraja in napoveduje nadaljnje pritožbe.
Da so volivci o istem zakonu na referendumu odločali dvakrat, se je zgodilo prvič v zgodovini. Vrhovno sodišče je razveljavitev prvega glasovanja med drugim argumentiralo s tem, da je vlada vodila nepošteno enostransko kampanjo, za kar pa ne bi smela porabiti proračunskih sredstev. Premier Miro Cerar je po odločitvi vrhovnega sodišča odstopil s položaja predsednika vlade.
Kakšen je načrt z drugim tirom? Vlada od Madžarske pričakuje 200 milijonov evrov, prav toliko naj bi tudi sama namenila za kapital projektne družbe za gradnjo drugega tira 2TDK, poleg tega pričakuje 250 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev in 350 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke ali Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banke).
Po zdajšnjih predvidevanjih bo gradnja stala 961 milijonov evrov, vendar je to le ocena. V nedavni predvolilni anketi revije Manager so vse vprašane politične stranke sicer napovedale, da so za gradnjo drugega tira, vendar ne tako, kot si je zamislila Cerarjeva vlada. Med kandidati za posle pri drugem tiru se omenjajo predvsem Kolektor, Riko in GH Holding. Pogodba z izvajalci za pripravljalna dela je že podpisana. Zmagal je konzorcij: Kolektor Koling, CGP in Euroasfalt.
Projekt drugega tira obsega 27 kilometrov proge, večina so predori, skupaj jih je osem, dodatno bo treba zgraditi dva mostova, dva viadukta in eno galerijo. Gradnja bo trajala do leta 2025, lahko tudi dlje, kar bo sodelujočim podjetjem zagotavljalo konstanten denarni tok.