Prejšnji teden je bil končan dolgo pričakovan prevzem, potem ko je ameriški zvezni sodnik v začetku tedna po šestih mesecih procesa zavrnil vlado predsednika Donalda Trumpa in telekomunikacijskemu velikanu AT & T odobril prevzem medijske družbe Time Warner za okoli 73 milijard evrov. Ameriška vlada je poskusila združitev preprečiti iz bojazni, da bi nastal igralec s preveliko močjo na trgu.
AT & T, ki je drugi največji ameriški dobavitelj storitev mobilne in fiksne telefonije, interneta in plačljive televizije, si za prevzem filmskih studiev in televizij Time Warnerja prizadeva zato, ker samo z brezžično telefonijo, kjer je vse večja konkurenca, ne zasluži dovolj. V težavah so tudi njegovi televizijski posli, ker Američani zapuščajo drage ponudnike kabelske televizije in gredo neposredno na internet. AT & T, ki je DirecTV prevzel leta 2015, ima v ZDA približno 25 milijonov televizijskih naročnikov. AT & T se tudi želi s prevzemom bolje upreti konkurenci, kot sta Netflix in Amazon, ki ponujata vsebine in tehnično distribucijo iz enega samega vira in doslej nista bila podvržena vladnim predpisom, ki pa za AT & T veljajo. AT & T ima zdaj med drugim v lasti filmski studio z bogato tradicijo Warner Bros in tudi eno vodilnih televizijskih mrež CNN ter plačljivi televizijski kanal HBO. Kot je poročal Reuters, gre za 12. največjih prevzem vseh časov na svetu in bi lahko sprožila nove združitve, denimo Comcast in 21st Century Fox.
