Turki hodijo na volišča kot disciplinirani vojaki, na nedeljskih volitvah jih je glasovalo 87 odstotkov, kar je znova izvoljeni turški predsednik Redžep Tajip Erdogan komentiral kot dokaz, da Turki ljubijo demokracijo.
Erdogan je z 52,6 odstotka glasov osvojil predsedniški mandat za prihodnjih pet let, zahodni mediji pa njegovo zmago komentirajo kot vse prej kot zmago demokracije; nemški Deutsche Welle kar z naslovom Erdogan je zmagal, demokracija izgubila. Erdogan bo v tem mandatu, že četrtem po vrsti, močnejši, kot je bil kdaj prej. Lani je namreč na referendumu z neznatno večino dosegel ustavne spremembe, ki mu dajejo tako rekoč neomejeno oblast: premierska funkcija bo odpravljena, parlament bo imel omejene pristojnosti, predsednik pa močno povečana izvršna pooblastila. Državniki so se na njegovo zmago seveda odzvali veliko bolj diplomatsko: v evropski komisiji na primer, kot poroča STA, upajo, da bo pod Erdoganovim vodstvom Turčija ostala partnerica EU pri soočanju z vprašanji v vzajemnem interesu: migracijami, varnostjo, regionalno stabilnostjo in bojem proti terorizmu. Evropska unija ima seveda tehten razlog, da z Erdoganom ravna v rokavicah glede na vlogo jezu, ki jo je Turčija odigrala pri migracijah z Bližnjega vzhoda. Pač pa so opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ocenili, da se je Erdogan na volitve odpravil z »neupravičeno prednostjo«. Med kampanjo so bile namreč medijska svoboda, svoboda govora in pravica do javnih zborovanj zaradi izrednega stanja okrnjene, je poročal STA.