Ameriški predsednik Donald Trump in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker sta na srečanju v Beli hiši dosegla dogovor o umiritvi trgovinskih napetosti med ZDA in EU. Skupaj naj bi si med drugim prizadevali napredovati v smeri ničelnih carin na industrijske izdelke, Unija pa naj bi uvozila več ameriških soje in utekočinjenega plina.
Predsednika sta se zavzela tudi za odpravo necarinskih ovir ter subvencij na področju industrijskih izdelkov (z izjemo avtomobilov) ter tudi za odpiranje in povečanje trgovine s storitvami in kemičnimi, farmacevtskimi ter medicinskimi izdelki. Strani sta dosegli tudi dogovor o začetku dialoga glede trgovinskih standardov, kjer so kamen spotike predvsem prehranski standardi, da bi tako zmanjšali administrativne ovire in znižali stroške v medsebojni trgovini. Skupaj s partnerji bodo ZDA in EU delale tudi v smeri reforme Svetovne trgovinske organizacije ter se bojevale proti nepoštenim globalnim trgovinskim praksam.
A čeprav je Trump v skupni izjavi po srečanju dejal, da je to velik dan za prosto in pošteno trgovino ter da sklepi srečanja po njegovih besedah pomenijo tudi začetek nove faze v odnosih med Unijo in ZDA, dvema največjima gospodarskima sistemoma na svetu, ni nikakršnih jamstev, da bo sporazum uresničen. V zvezi z glavnim vprašanjem – uvedbo novih carin na uvoz evropskih avtomobilov, ki je vreden več kot 50 milijard evrov na leto, ima EU zgolj besedo ameriškega predsednika, da ne namerava uvesti dodatnih carin na avtomobile. Kako bo to izpeljal v domačem političnem procesu, po oceni poznavalcev ostaja neznanka. Po Trumpovih besedah naj bi razrešili tudi vprašanje dodatnih carin na jeklo in aluminij, ki so jih pred nedavnim uvedle ZDA, in protiukrepov, ki jih je nato z uvedbo višjih carin na nekatere ameriške izdelke sprejela EU.
Dogovor Trumpa in Junckerja pravzaprav pomeni nekakšno premirje v trgovinskem dvoboju in je izboljšal razpoloženje v odnosih med EU in ZDA. V skupni izjavi navajajo, da gre za najpomembnejše medsebojne gospodarske odnose na svetu, saj povezujejo več kot 830 milijonov ljudi in zaležejo za 50 odstotkov svetovnega BDP, medsebojna trgovina pa dosega več kot tisoč milijard dolarjev oziroma dobrih 855 milijard evrov
