Gospodarstvo na evrskem območju je v drugem letošnjem četrtletju glede na prvo zraslo za 0,3 odstotka, medtem ko je bila v prvem četrtletju rast 0,4-odstotna, kaže začasna prva ocena evropskega statističnega urada Eurostat.
BDP celotne Evropske unije se je v drugem četrtletju povečal nekaj bolj kot v povprečju evrski BDP, in sicer za 0,4 odstotka, kar je toliko kot v prvem četrtletju. Podrobnosti o gibanju gospodarskih aktivnosti v drugem četrtletju bodo pri Eurostatu objavili 14. avgusta in takrat navedli tudi podatke za posamične države članice, za katere bodo takrat ti že na voljo.
Pri Eurostatu so objavili tudi najnovejše podatke o inflaciji na evrskem območju. Iz njih izhaja, da so tudi julija k inflaciji – splošna stopnja je znašala 2,1 odstotka – največ pripomogle cene energentov (njihova rast se je v zadnjih mesecih silovito pospešila, saj so junija zrasle že za 9,4 odstotka).
Ali 2,1-odstotna julijska inflacija pomeni, da je ECB že dosegla svoj inflacijski cilj in je zdaj čas za zvišanje ključne evrske obrestne mere? Za izpolnitev inflacijskega cilja ECB, da naj evrska inflacija srednjeročno doseže blizu dva odstotka, a mora biti malo pod to ravnijo, bi morali biti po oceni ECB izpolnjeni štirje pogoji. Od teh je izpolnjen prvi, da se je splošna inflacija približala dvema odstotkoma (julija je ta prag celo presegla), ne pa še drugi trije, ki so: da mora biti na tej ravni bolj trajno, v srednjeročnem obdobju; da mora biti ta raven splošna za celotno evrsko območje; da mora biti vzdržna v tem smislu, da bo na tej ravni ostala tudi po tem, ko bo ECB odpravila spodbujevalne ukrepe.
