Družbi Dnevnik in Večer Skupina, ki izdajata dnevna časopisa Dnevnik in Večer, zaradi razmer na trgu načrtujeta združitev; vloge za potrebna soglasja sta ministrstvu za kulturo in agenciji za varstvo konkurence že poslali. Oba dnevna časopisa naj bi tudi v prihodnje izhajala z vsebino in v podobi, kakršno imata zdaj.
Dnevnik je v večinski lasti družb, ki sodijo v skupino DZS Bojana Petana, četrtinski delež je v lasti avstrijske Styrie, Večer pa je od leta 2014 v lasti nekdanjega pristopovca Uroša Hakla in nekdanjega »tedvajevca« Saša Todorovića. Za milijon evrov sta ga kupila od časopisne hiše Delo.
Ker združitev po ocenah Večera ne pomeni koncentracije na trgu dnevnoinformativnih medijev, družbi pričakujeta pozitivno rešitev svojih vlog. Kot navajata, trg dnevnoinformativnih medijev namreč vključuje sedem večjih tiskanih medijev, ob tem pa še nekaj izjemno velikih in obiskanih spletnih portalov, ki bralcem zagotavljajo širok dostop do dnevnoinformativnih vsebin ter so tako neposredna konkurenca dnevnima časopisoma Dnevnik in Večer.
Ker se zmanjšujeta tako število kupcev dnevnih časopisov kot obseg oglaševanja, ediciji vse težje samostojno izhajata, s čimer, kot navajata časopisni hiši, ni ogroženo le njuno zagotavljanje neodvisnega novinarskega dela, ampak tudi njuno preživetje. Večer je imel konec minulega leta 19.583 prodane naklade, Dnevnik pa 21.036, skupaj dobrih 40 tisoč. Za primerjavo, Delo je je imelo 26 tisoč.
Skupno podjetje se bo imenovalo DV mediji, v portfelju bodo imeli Dnevnik, Večer, Nedeljski dnevnik, Vestnik, križanke Razvedrilo, revije Stop, Jana, Lady ter priloge Pilot, Moj dom, Nika ter spletne izdaje tiskanih medijev. Po neuradnih podatkih je najbolj dobičkonosen del celotnega portfelja Nedeljski dnevnik. To je tednik z okrog 80 tisoč naročniki, za produkcijo pa je potrebnih razmeroma malo sredstev.
