ZDA so v ponedeljek uvedle višje carine na uvoz jekla in aluminija iz Turčije, kar je že ob napovedi v petek prizadelo turško gospodarstvo. Vrednost turške valute se je že v petek znižala za okoli 16 odstotkov, na rekordno nizko raven v primerjavi z dolarjem in evrom. Carine na uvoz jekla so po novem 50-odstotne, na aluminij pa 20-odstotne. ZDA so višje carine uvedle zaradi spora glede ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki so ga pridržale turške oblasti in ga obtožujejo podpore terorizmu. Pred tem so 1. avgusta že uvedle sankcije proti turškima ministroma za pravosodje in notranje zadeve.
Turška centralna banka je v začetku tedna sporočila, da je pripravljena sprejeti »vse potrebne ukrepe« za zagotovitev finančne stabilnosti države. Finančni sistem bo oskrbela s približno desetimi milijardami lir, šestimi milijardami dolarjev in tremi milijardami dolarjev v ekvivalentu zlata. Nove sankcije ZDA proti Ankari so po oceni analitikov resda sprožile sedanjo krizo v Turčiji, vendar se je ta zaradi visoke, 16-odstotne inflacije in šibke valute s težavami spopadala že pred tem.
Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan je med ponedeljkovim srečanjem veleposlanikov v turški prestolnici Ankara obsodil nove sankcije Washingtona kot nož v hrbet. »Skupaj smo v Natu, potem pa želite svojega strateškega partnerja zabosti v hrbet,« je dejal Erdogan. Prebivalcem je ob tem sporočil, naj ne skrbijo. Turška lira si je po Erdoganovem govoru nekoliko opomogla.
Toda spor skoraj vsak dan dobiva nove dimenzije. Ko se je v ponedeljek že zdelo, da se strasti umirjajo, potem ko je turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA, je v torek Erdogan pozval k bojkotu ameriških elektronskih izdelkov, v sredo pa je Turčija podvojila carine na uvoz številnih ameriških proizvodov, kar je pospešilo okrevanje lire. Tako bodo odslej carine na uvoz ameriškega riža 50-odstotne, na močne alkoholne pijače 140-odstotne in na kozmetiko 60-odstotne. Carine na uvoz avtomobilov dosegajo do 120 odstotkov, odvisno od tipa avtomobila.
Nato je sicer do spora med ZDA in Turčijo zadržan. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da za zdaj ne vidi razloga, da bi se zavezništvo vmešalo v vse hujši spor med članicama.
Diplomatske krize med ZDA in Turčijo se je dotaknila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in opozorila, da bi morala biti turška centralna banka pri svojih odločitvah za brzdanje inflacije neodvisna. »Nihče nima interesa za gospodarsko destabilizacijo Turčije, vendar mora biti storjeno vse, da lahko obratuje neodvisna centralna banka,« je dejala v Berlinu.