Turčija in Katar sta podpisala dogovor, s katerim nameravata spodbujati medsebojno trgovino v času, ko se Turčija zaradi vse slabših odnosov z Washingtonom sooča z močnim upadom vrednosti lire. Katar in Turčija sta se med drugim dogovorila o tako imenovanem mehanizmu swap, po katerem bosta medsebojno kupovala in nato spet odkupovala lire oziroma riale v skupni vrednosti treh milijard dolarjev. S plinom bogati Katar je prejšnji teden tudi obljubil, da bo v Turčijo neposredno investiral 15 milijard dolarjev. Turški predsednik Redžep Tajip Erdogan se je Katarju zahvalil, ker Turčiji stoji ob strani.
Upad vrednosti turške valute je sprožil predsednik ZDA Donald Trump, ki je uvedel višje carine na uvoz jekla in aluminija iz Turčije. Zadnja je na to odgovorila s povračilnimi ukrepi. Tečaj lire se je od 10. avgusta, ko je Trump napovedal dodatne carine, znižal že za skoraj 20 odstotkov. Članici zavezništva Nato sta se v spor zapletli zaradi ameriškega pastorja Andrewa Brunsona, ki ga turške oblasti obtožujejo terorizma in vohunjenja, zaradi česar mu grozi 35 let zapora.
V Ankari so se za pomoč obrnili tudi na Svetovno trgovinsko organizacijo (STO). Turčija trdi, da so ukrepi v nasprotju z vrsto določb sporazuma STO o zaščitnih ukrepih ter splošnega dogovora o carinah in trgovini (GATT) iz leta 1994.
Dve pomembnejši bonitetni hiši Standard & Poor's in Moody's sta poslabšali oceno Turčije, ob tem pa posvarili, da vlada nima jasne predstave o tem, kako se bo odzvala na finančni nemir v državi, vključno s krepkim upadom vrednosti lire. V Standard & Poor's so Turčiji za prihodnje leto napovedali, da bo zdrsnila v recesijo. Resnici na ljubo je spor z ZDA le pospešil turške težave, ki so se zaradi pregrevanja gospodarstva in vztrajnega velikega dolga začele že precej prej. Standard & Poor's je bonitetno oceno dolgoročnega turškega dolga znižal drugič v štirih mesecih.
Več na povezavi Turčija – tempirana bomba.