(intervju) Na Balkanu vre na več koncih – kako resne so napetosti? (intervju) Na Balkanu vre na več koncih – kako resne so napetosti? V zadnjem letu je na zahodnem Balkanu znova bolj nemirno – demonstracije v Srbiji, protesti v BiH, kosovsko zvišanje carin … Kaj se dogaja, pojasnjuje Rok Zupančič s FDV, ki se zadnjih deset let intenzivno ukvarja s tem nemirnim območjem.
Kdo je najbogatejši Madžar, ki ga v Sloveniji zanimata Emonika in Abanka Kdo je najbogatejši Madžar, ki ga v Sloveniji zanimata Emonika in Abanka Sandor Csanyi, prijatelj Viktorja Orbana, že 27 let vodi banko OTP, ki je postala največja finančna ustanova v regiji. Prek podjetja Granit Polus je vstopil v projekt Emonika, OTP pa bi kupila Abanko.
Bo letos padel rekord z borznimi debiji? Bo letos padel rekord z borznimi debiji? Na borzi bi bilo letos lahko zbranega rekordno svežega kapitala, menijo analitiki. Med najverjetnejšimi IPO se omenjajo tehnološka podjetja Palantir, Slack in Pinterest ter tekmeca Uber in Lyft, ki sta že začela dirko, kdo bo prvi.
(intervju) Dejan Turk, šef A1 in Vip mobile: Slovenski način vodenja se v Srbiji ni obnesel (intervju) Dejan Turk, šef A1 in Vip mobile: Slovenski način vodenja se v Srbiji ni obnesel Dejan Turk vodi dva telekomunikacijska operaterja, slovenski A1 in srbski Vip mobile, in to tako, kot pravi, da zaposlenim ne ukazuje od zadaj, ampak z njimi juriša v prvih vrstah. Slovenski menedžer leta je zdaj še srbski.
Grmi in postavlja se za 200 tisočakov, stane le 70 Grmi in postavlja se za 200 tisočakov, stane le 70 Ford mustang je huligan v družbi evropskih športnikov za podobno ceno, ki zna pritegniti tako zelo kot superšportniki za 200 in več tisočakov. Je avto, ki dvigne največ prahu za ceno, ki jo zahteva.

Kje je Grčija zdaj in kaj jo čaka v prihodnje

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 2 min
23.08.2018  21:00
Kje je Grčija zdaj in kaj jo čaka v prihodnje
Foto: Shutterstock

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Za Grčijo se je z 20. avgustom iztekel zadnji, tretji sveženj mednarodne pomoči, v prihodnje pa naj bi bila zmožna spet samostojno poravnavati svoje obveznosti. V kakšni kondiciji je Grčija zdaj in kakšni izzivi jo čakajo v prihodnje?

V Bruslju poudarjajo, da je grški bančni sektor v veliko boljšem položaju zaradi dokapitalizacij, reforme bančnega upravljanja in strategije za zmanjšanje obsega slabih posojil. Pri evropski komisiji obenem omenjajo izboljšanje učinkovitosti javne uprave, kot pozitivne pa poudarjajo tudi ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja in okrepitev konkurenčnosti Grčije, da bi ta postala naložbeno privlačnejša. V Bruslju navajajo še, da bi v državi lahko vzpostavili trajni in univerzalni pokojninski sistem, zdravstveni sistem ter sistem socialne varnosti, vključno s shemo zajamčenega minimalnega dohodka.

Grčija se je leta 2017 res vrnila na pot gospodarske rasti (njen BDP se je v primerjavi s prejšnjim letom povečal za 1,4 odstotka), a recesija v času od leta 2008 je zahtevala svoj davek. Grški BDP se je v letih od 2008 do konca 2017 zmanjšal za 26,55 odstotka. Od leta 2010, ko je Grčija prejela prvi sveženj mednarodne pomoči EU in MDS, se je grški dolg nekoliko zmanjšal v nominalnem znesku (z dobrih 330 milijard evrov v letu 2010 na dobrih 317 milijard evrov v letu 2017), ker se je silovito zmanjšal njen BDP, pa se je od leta 2010 v relativnem smislu breme dolga povečalo – z dobrih 146 odstotkov BDP v letu 2010 na dobrih 178 odstotkov BDP v letu 2017.

Ob koncu programa so v Bruslju poudarili, da je Grčija po 5,5-odstotnem gospodarskem upadu v letu 2010 zatem lani spet zaznala rast BDP, in sicer 1,4-odstotno, BDP pa naj bi se letos in prihodnje leto povečal za dva odstotka. Omenili so še izboljšanje javnofinančnega salda in znižanje brezposelnosti. Kljub pozitivnim premikom pa Grke čaka še veliko zahtevnih let, vseskozi tudi ostajajo pod nadzorom mednarodnih upnic. Med zahtevnimi nalogami bo znižanje visoke brezposelnosti. Ta je v zadnjih letih upadala, a v primerjavi z letom 2010 je še vedno veliko višja. Dodajmo, da so pri evropski komisiji opozorili, da je maja letos splošna brezposelnost znašala 19,5 odstotka, kar pomeni, da je prvič po septembru 2011 upadla pod 20 odstotkov. Ob tem je po tujem poročanju v Grčiji žgoča težava tudi obsežno odseljevanje. Zadnje statistike so na voljo za leto 2016, po podatkih grške centralne banke pa je od leta 2008 do vključno 2016 državo zapustilo okoli 427 tisoč oseb, starih od 15 do 64 let.

Drugo zahtevno področje ostaja konsolidacija javnih financ – zategovanje se bo nadaljevalo, saj je Grčija privolila v zahteve upnic, da bo do leta 2022 ohranjala primarni presežek v višini 3,5 odstotka BDP, po letu 2022 pa v višini 2,2 odstotka BDP. V tem okviru bodo v Grčiji s 1. januarjem 2019 znova znižali pokojnine, tako da sta med upokojenci socialna izključenost in tveganje za revščino vse večja in tudi precej više od povprečja za Grčijo.

Več od naše sodelavke iz Aten najdete na tej povezavi.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Kje je Grčija zdaj in kaj jo čaka v prihodnje

Po osmih letih je Grčija 20. avgusta uradno izstopila iz programa mednarodne pomoči – a prihodnja leta ne bodo lahka

FINANCE
Članki
Članki Grčija je rešena ... za dve leti 4

Konec junija so finančni ministri evrskega območja v Luksemburgu sklenili dogovor, ki je Grčiji 20. avgusta omogočil formalno slovo od...

FINANCE
Članki
Članki Julija je nemško naložbeno zaupanje še bolj upadlo

Po panogah so najslabša pričakovanja za avtomobilsko industrijo, najboljša pa za panogo informacijskih tehnologij ter tudi za...

FINANCE
Članki
Članki Kitajska rast se ohlaja, trgovinske skrbi se kopičijo

Ob koncu petmesečja je bila rast slovenskega izvoza med največjimi v Evropski uniji; nadaljnje omejevanje trgovinskih tokov bi to lahko...

FINANCE
Članki
Članki Bruselj je uvedel začasne protidumpinške ukrepe zoper kitajska e-kolesa

Začasne zaščitne carine na uvoz kitajskih električnih koles v EU so zbudile zadovoljstvo pri proizvajalcih, so pa razburile evropske...

FINANCE
Članki
Članki V Frankfurtu ponavljajo: obrestne mere ECB bodo na zdajšnji nizki ravni še vsaj do konca poletja 2019

Na poti k zaostrovanju denarne politike na evrskem območju se bodo pri ECB najprej lotili opuščanja obsežnih spodbujevalnih ukrepov,...