Carinski pingpong med svetovnima velesilama Kitajsko in ZDA ne pojenja. Ameriški predsednik Donald Trump je začel nov krog carinskih ovir, zdaj še za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoza blaga, med katerim so tudi polprevodniki oziroma čipi. Za povračilni ukrep so se odločili tudi na Kitajskem, ki je uvedla carine na ameriški uvoz, prav tako v vrednosti 16 milijard dolarjev; carine bodo med drugim veljale za ameriški premog, bencin, avtomobile, motocikle in medicinsko opremo.
Čeprav zvišanje carin še ni imelo občutnejšega vpliva na kitajsko gospodarsko rast, se je Kitajska odločila priskočiti na pomoč tistim, ki bi bili zaradi tega lahko prizadeti. Tako bo zvišala sredstva za podporo delavcem in brezposelnim, ki bi zaradi trgovinskih trenj lahko izgubili delo ali utrpeli zmanjšanje prihodka, vlada pa je lokalnim oblastem tudi zapovedala izdajo obveznic za povečanje naložb v infrastrukturo.
Predstavniki ZDA in Kitajske so sicer minuli teden znova sedli za pogajalsko mizo in začeli nove pogovore, na katerih poskušajo najti izhod iz poglabljajočega se trgovinskega konflikta in naraščajočih carin, vendar srečanje ni prineslo napredka. Ekonomisti ocenjujejo, da bi vsakih sto milijard dolarjev s carinami obremenjenega uvoza lahko zmanjšalo obseg svetovne trgovine za približno 0,5 odstotka.