Proizvodnja v predelovalnih podjetjih na evrskem območju se je po podatkih analitske družbe IHS Markit v povprečju okrepila tudi avgusta, a je bila rast skromnejša kot julija. Poslabšali pa so se obeti za naprej, saj je bila rast novih izvoznih naročil podjetij najmanjša v zadnjih dveh letih, skrbijo pa jih tudi prihodnje razmere.
Indeks nabavnih menedžerjev PMI za predelovalne dejavnosti na evrskem območju je znašal 54,6 točke, medtem ko je julija dosegal 55,1 točke.
Kot meni glavni ekonomist IHS Markita Chris Williamson, je manjšo intenzivno rast izvoza delno mogoče pripisati tečaju evra, podjetja pa tudi v splošnem poročajo o znamenjih, da se povpraševanje ohlaja ter se krepi odpor do prevzemanja tveganj. Razlogov za to vidijo kar nekaj: od zaostrovanja odnosov med ključnimi svetovnimi trgovinskimi partnericami do skrbi v zvezi s politično stabilnostjo, ne nazadnje v zvezi z brexitom.
Največjo rast med evrskimi gospodarstvi so zaznali na Nizozemskem, kjer je avgustovska vrednost indeksa nabavnih menedžerjev v predelovalnih dejavnostih dosegla 59,1 točke, na repu pa je Italija, kjer so izmerili indeks 50,1, torej tik nad mejo 50, ki je ločnica med rastjo in krčenjem. Paul Smith, ekonomist za Italijo pri IHS Markitu, je ocenil, da se italijanski predelovalni industriji v drugem letošnjem polletju napoveduje upad, če se povpraševanje – bodisi domače bodisi tuje – ne bo izboljšalo.
V za naše izvoznike najpomembnejši Nemčiji so z indeksom 55,9 točke še vedno zaznali rast, a manjšo od pričakovane, podjetja za proizvodnjo blaga za široko porabo poročajo celo o upadu proizvodnje. Izvozna naročila so se povečala najmanj v več kot dveh letih, podjetjem za proizvodnjo blaga za široko porabo so celo upadla.
