V ponedeljek so nehale veljati omejitve za uvoz sončnih panelov iz Kitajske, uvedene leta 2013 in podaljšane marca lani. V EU so morali opravljati občutljivo usklajevanje med interesi evropskih proizvajalcev in uvoznikov, ki so pritiskali, da se znižajo stroški proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn.
Skrbel pa jih je tudi morebitni odgovor Kitajske, še zlasti zato, ker sta bili ob uvedbi ukrepov Kitajska in EU na robu trgovinske vojne. Zato so se lani odločili za 18-mesečno podaljšanje, in ne za petletno, ki je običajno v podobnih primerih. Stopnja obremenitve je sčasoma upadala, kar je pripomoglo, da so se cene na evropskem in globalnem trgu zniževale.
Ukrepe so več let zahtevali v združenju evropskih proizvajalcev fotovoltaik EU Prosun. Tokrat so zahtevali podaljšanje njihove veljavnosti. Zatrjevali so, da bodo v nasprotnem primeru evropski proizvajalci uničeni. Ob lanskem podaljšanju so v evropski komisiji zatrdili, da so pomagali ohraniti 25 tisoč delovnih mest pri evropskih proizvajalcih sončnih elektrarn.
Evropski trg je težak okoli sedem gigavatov, na Kitajskem pa je za približno 30 gigavatov presežnih proizvajalnih zmogljivosti. Kitajska vlada je omejila postavljanje novih panelov, ameriški predsednik Donald Trump je uvedel uvozne dajatve, o njih pa razmišljajo tudi v Indiji, pojasnjuje Reuters. Komentatorji zato napovedujejo cenovno vojno, predvsem med tajvanskimi in kitajskimi proizvajalci pri visoko učinkovitih monokristalinskih celicah.
Spomnimo, ob lanskem podaljšanju omejitev za uvoz panelov je Slovenija na glasovanju v Bruslju podaljšanje podprla. Slovenija je tudi letos podprla podaljšanje ukrepov zoper kitajske fotovoltaike, a s tem se ni strinjala velika večina članic EU.
