Novi načrt proti davčnim zvijačam: minimalni svetovni davek na dobiček Novi načrt proti davčnim zvijačam: minimalni svetovni davek na dobiček OECD snuje nove ukrepe proti izogibanju davkom s fiktivnim prikazovanjem dobičkov v davčno ugodnejših državah. Ideja o uvedbi minimalne svetovne stopnje davka na dobiček je zrasla na nemškem in francoskem zelniku, podpirajo pa jo tudi Američani.
Boeing na ražnju: kdo bo kupil letala, ki lahko strmoglavijo? Boeing na ražnju: kdo bo kupil letala, ki lahko strmoglavijo? Tako obsežne prepovedi letenja, kot se je prejšnji teden zgodila enemu izmed dveh največjih proizvajalcev letal na svetu, v zgodovini še ni bilo. Ogrožena so več kot 560 milijard evrov vredna naročila Boeingovih novih letal. Se je vodstvo Boeinga preveč ukvarjalo z lobiranjem in premalo z razvojem?
(intervju) Iz oči v oči z judovsko advokatko, ki brani Palestince v Izraelu (intervju) Iz oči v oči z judovsko advokatko, ki brani Palestince v Izraelu Grki so na festivalu v Solunu na evropski premieri zmagovalnega dokumentarnega filma Advocate s stoječimi ovacijami, toplimi besedami in stiski rok sprejeli njegovo glavno junaki­njo, izraelsko odvetnico Leah Tsemel, ki že 50 let brani pravice Palestincev in judovskih aktivistov na izraelskih sodiščih.
(intervju) Avtonomni robot bo imel tudi svoj bančni račun (intervju) Avtonomni robot bo imel tudi svoj bančni račun Kdo bo odgovarjal za nesrečo pametnega avtomobila? Bo robot lahko opravljal politično funkcijo? Kdo bo lastnik robotovega izuma – človek ali robot sam? Pametni avtonomni robot bo elektronska oseba s svojimi pravicami in obveznostmi, napoveduje Raphaël Rault, francoski odvetnik in strokovnjak za računalniško komunikacijsko pravo.
Ženske, moški in preostali spoli. Švicarji izganjajo gospe in gospode. Ženske, moški in preostali spoli. Švicarji izganjajo gospe in gospode.  V Swiss Re, če vas povabijo na večerjo, boste dobrodošli, če pridete s »tisto partner«.

Ena največjih sramot Silicijeve doline uradno pokopana

 

Več iz teme.

Obveščaj me o novih člankih:  
 
Čas branja: 1 min
06.09.2018  21:00
Ena največjih sramot Silicijeve doline uradno pokopana
Zgodba o Elizabeth Holmes, ki je s Theranosom nekoč postala najmlajša svetovna milijarderka, je ne le zgodba o goljufiji, temveč tudi o presenetljivi naivnosti tako vlagateljev kot uradnih in znanstvenih ustanov.

Obveščaj me o novih člankih:  

Theranos, nekoč zvezdniški milijardni start-up, ki je ponujal revolucionarno tehnologijo krvnih testov in je o njeni uporabi prepričal številne medicinske ustanove, pozneje pa se je razkrila kot goljufija, se dokončno zapira, je v torek prvi poročal Wall Street Journal.

Njegov zadnji šef David Taylor je izjavil, da se je čas za poskus pridobitve novih investitorjev ali prodajo premoženja iztekel. V poskusu iskanja rešitve se je obrnil na 80 potencialnih kupcev, a brez uspeha. Delničarji bodo ostali praznih rok, premoženje Theranosa, kolikor je sploh vredno, pa bo postalo last posojilodajalca Fortress Invesment Group.

Theranos je leta 2003 ustanovila takrat komaj 19-letna Elizabeth Holmes, ki je trdila, da lahko njihove naprave z analizo nekaj kapljic krvi iz prsta odkrijejo najrazličnejše bolezni, vse do raka. Bila je tako prepričljiva, da so ji investitorji naklonili 800 milijonov dolarjev, poleg tveganih skladov tudi slavna imena, kot so medijski mogotec Rupert Murdoch, ustanovitelj Oracla Larry Ellison in mehiški telekomunikacijski magnat Carlos Slim. Na vrhuncu slave so Theranos vrednotili na devet milijard dolarjev, Elizabeth Holmes pa se je uvrstila na Forbesovo lestvico kot najmlajša ženska milijarderka.

Dokler je niso razkrinkali. Prvi sum se je pojavil, v kronologiji njenega vzpona in padca navaja BBC, ko je poskušala tehnologijo prodati ameriškemu obrambnemu ministrstvu, ki jo je zavrnilo zaradi nepredvidljivih rezultatov. Leta 2015 so se podjetja sistematično lotili raziskovalni novinarji časnika Wall Street Journal in plaz se je sprožil. Leta 2016 so se proti Elizabeth Holmes začele vrstiti tožbe investitorjev, zdravstvenih oblasti in ameriških agencij. V tožbi ameriške komisije za vrednostne papirje SEC je dosegla poravnavo, v okviru katere je morala plačati 500 milijonov dolarjev kazni, poleg tega ima za 10 let prepoved vodenja katerekoli javne družbe. Letos junija je bila proti njej na zveznem sodišču vložena tožba zaradi verižne goljufije.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.