Theranos, nekoč zvezdniški milijardni start-up, ki je ponujal revolucionarno tehnologijo krvnih testov in je o njeni uporabi prepričal številne medicinske ustanove, pozneje pa se je razkrila kot goljufija, se dokončno zapira, je v torek prvi poročal Wall Street Journal.
Njegov zadnji šef David Taylor je izjavil, da se je čas za poskus pridobitve novih investitorjev ali prodajo premoženja iztekel. V poskusu iskanja rešitve se je obrnil na 80 potencialnih kupcev, a brez uspeha. Delničarji bodo ostali praznih rok, premoženje Theranosa, kolikor je sploh vredno, pa bo postalo last posojilodajalca Fortress Invesment Group.
Theranos je leta 2003 ustanovila takrat komaj 19-letna Elizabeth Holmes, ki je trdila, da lahko njihove naprave z analizo nekaj kapljic krvi iz prsta odkrijejo najrazličnejše bolezni, vse do raka. Bila je tako prepričljiva, da so ji investitorji naklonili 800 milijonov dolarjev, poleg tveganih skladov tudi slavna imena, kot so medijski mogotec Rupert Murdoch, ustanovitelj Oracla Larry Ellison in mehiški telekomunikacijski magnat Carlos Slim. Na vrhuncu slave so Theranos vrednotili na devet milijard dolarjev, Elizabeth Holmes pa se je uvrstila na Forbesovo lestvico kot najmlajša ženska milijarderka.
Dokler je niso razkrinkali. Prvi sum se je pojavil, v kronologiji njenega vzpona in padca navaja BBC, ko je poskušala tehnologijo prodati ameriškemu obrambnemu ministrstvu, ki jo je zavrnilo zaradi nepredvidljivih rezultatov. Leta 2015 so se podjetja sistematično lotili raziskovalni novinarji časnika Wall Street Journal in plaz se je sprožil. Leta 2016 so se proti Elizabeth Holmes začele vrstiti tožbe investitorjev, zdravstvenih oblasti in ameriških agencij. V tožbi ameriške komisije za vrednostne papirje SEC je dosegla poravnavo, v okviru katere je morala plačati 500 milijonov dolarjev kazni, poleg tega ima za 10 let prepoved vodenja katerekoli javne družbe. Letos junija je bila proti njej na zveznem sodišču vložena tožba zaradi verižne goljufije.
