Ime samorog za nad milijardo dolarjev vredne start-upe, ki še niso na borzi, si je konec leta 2013 izmislil vlagatelj Aileen Lee, poimenovanje po teh mitoloških bitjih je ponazarjalo njihovo redkost in magično moč. V povprečju naj bi se rodili štirje na leto. Takrat jih je bilo v ZDA manj kot 40 in na vsem svetu le nekaj več, danes jih je na svetu krepko več kot 300, tretjina teh je milijardno vrednost prebila lani in samo v prvih dveh letošnjih mesecih je dokumentiranih osem novih.
Te številke govorijo o ogromnih količinah denarja, ki preži na obetavne naložbe. Seveda so te naložbe tvegane in vrednotenja so pravzaprav fiktivna – so vrednosti upanja, vloženega v posamezne poslovne ideje. Seznam samorogov pa govori tudi o tem, po kakšnih stvareh in storitvah ljudje hlepimo ali bomo hlepeli v bližnji prihodnosti. Bolj po storitvah kot po stvareh. Stvari je na svetu že veliko, marsičesa celo več, kot potrebujemo; novi zvezdniški start-upi pa iščejo predvsem rešitve, kako jih preprosteje uporabljati, si jih deliti, si poenostaviti življenje. Od tod množica ponudnikov »uberjevskih« storitev, od najemanja avtomobilov, koles in skirojev do dostave hrane, organizacije potovanj, prenočitev, množica ponudnikov mobilnega plačevanja, razvijalcev umetne inteligence.
Večina teh storitev nas še bolj povezuje v svetovni splet, v katerem smo, preden smo se ovedeli, sami postali blago, in to brezplačno blago. Omrežil nas je z brezmejnimi možnostmi povezovanja in raziskovanja, na videz brezplačnimi, ki pa smo jih plačali s tem, da smo se popolnoma razgalili in izpostavili manipulacijam, ki lahko zasučejo svet v nevarne smeri. Kako se izviti iz tega, je vse bolj vroče vprašanje in prav mogoče je, da bomo za razrešitev morali stopiti korak nazaj: naučiti se, da je za storitve morda bolje plačati z denarjem kot prodati dušo.
