(intervju) Jan Gehl: Ljudje so se izseljevali iz mest, ker so hoteli vrtove in drevesa, zdaj pa se poskušajo vrniti
»V listini Združenih narodov ne boste našli pravic avtomobilov,« pravi arhitekt Jan Gehl, ki je Köbenhavn uvrstil na vrh svetovnih lestvic najprijaznejših mest, nato pa »köbenhavniziral« mesta od New Yorka do Moskve.
Dvakrat mesečno pošiljamo aktualno vsebino v vaš e-poštni nabiralnik.
Časnik Finance bo vaše podatke skrbno hranil in uporabljal samo za pošiljanje biltena. Odjavna povezava se nahaja na dnu vsakega biltena. S potrditvijo se strinjate s politiko zasebnosti Časnika Finance.
Za razliko od statičnih cenovnih modelov, ki se ne prilagajajo nihajočemu povpraševanju, se sistem daljinskega odčitavanja energentov odziva na podatke v realnem času
Slovenska prestolnica bo pridobila sodobno orodje za upravljanje, načrtovanje in izvajanje mestnih politik, hkrati pa bo platforma služila kot enotna informacijska in komunikacijska točka med mestno upravo, meščani in gospodarstvom.
Jan Gehl, arhitekt: V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so se prebivalci Köbenhavna množično selili na podeželje, ker so hoteli vrtove in drevesa. Od leta 2000 pa se s podeželja poskušajo vrniti v mesta, kjer so kultura, lepi javni prostori, dobra infrastruktura, dober javni promet in prijazna igrišča za otroke. Na podeželju pa posedajo in so vse bolj zdolgočaseni.
V nadaljevanju:
- Po 40 letih raziskovanja in proučevanja mest je Jan Gehl ustanovil podjetje Gehl Architects, ki zdaj po svetu zaposluje 85 ljudi, pisarne pa imajo tudi v New Yorku in na Danskem
- Kakšen je glavni recept za spreminjanje mest v ljudem prijazna naselja in zakaj je to v praksi v nekaterih državah res preprosto
- Zakaj Jan Gehl misli, da bi morali v Ljubljani podhode za pešce kar zasuti z gramozom
- Če gradimo širše ceste, v mesto privabimo več avtomobilskega prometa. Kako v mesta povabiti več pešcev in kolesarjev
- Zakaj Janu Gehlu ureditev "shared space" oziroma skupni prometni prostor ni najbolj všeč in kaj se mu zdi bolje
- Zakaj so ob 850-obletnici Köbenhavna fotografijo Jana Gehla nalepili na mestne avtobuse
Za dostop registrirajte uporabniško ime ali pa se prijavite, če ime že imate.
Obvezujemo se, da bomo z vašimi podatki ravnali skrbno in odgovorno. Vaše podatke bomo uporabljali in hranili, dokler ne prejmemo vaše zahteve za izbris. Zahtevo za izbris podatkov lahko pošljete na e-naslov zasebnost@finance.si. Podrobnejše informacije o varovanju vaše zasebnosti in vaših pravicah si lahko preberete v naši politiki zasebnosti na www.finance.si/zasebnost.
V Parizu, Barceloni, Oslu in drugih prestolnicah krčijo prostor za avtomobile in pospešeno vlagajo v zeleno infrastrukturo; kaj se dogaja pri nas, ali lahko pričakujemo suburbanizacijski sunek?
Zakon o celostnem prometnem načrtovanju postavlja v prvi plan zdravje, v drugi plan pa avtomobilski promet; cilj ukrepov je poleg zmanjševanja izpustov tudi zmanjševanje gneče, prometnih nesreč in zastojev
Nejc Geržinič, univerza v Delftu: Na Nizozemskem prodajo več električnih kot klasičnih koles - temu prilagajajo tudi infrastrukturo z gradnjo hitrih medkrajevnih kolesarskih povezav brez nivojskih križanj. Hkrati podaljšujejo tramvajske proge, širijo železnice in omejujejo dizelske avtobuse