Manager

Glifosat dviga prah, odreka se mu tudi Slovenija – za kaj gre

Glifosat, najbolje prodajan pesticid na svetu, je v ZDA zaradi domnevne rakotvornosti povzročil stomilijonske sodne odškodnine. V Evropi začenjajo prepovedovati njegovo uporabo, s 1. oktobrom pa bo pri nas prepovedana njegova uporaba na javnih površinah.

Izpostavljamo

FINANCE
Manager
Pogled v 2024 - gospodarske napovedi na enem mestu
Manager
ManagerRedakcija Finance Managerja Pogled v 2024 - gospodarske napovedi na enem mestu
FINANCE
Manager
TOP 101 na enem mestu
Manager
ManagerBojana Humar TOP 101 na enem mestu

Kdo je prvi med največjimi in najboljšimi, kdo je presenečenje med novinci, kdo je z devetimi zaposlenimi ustvaril 80 milijonov dobička, kdo bo letos vlagal in zaposloval, kdo je skopal največjo luknjo …

19.09.2019 19:00
Čas branja: 13 min

Le leto dni po tem, ko je nemški koncern Bayer za 63 milijard dolarjev (57 milijard evrov) kupil ameriški Monsanto, proizvajalca herbicidov in gensko spremenjenih semen, je moral javnosti sporočiti, da je na sodiščih v ZDA zaradi spornega Monsantovega glifosata, ki ga vsebuje v ZDA široko uporabljani, domnevno rakotvorni herbicid round up, proti korporaciji vloženih kar 18.400 tožb, pravdni val pa ne kaže nobenega znamenja popuščanja.

V Bayerju pravijo, da so ob nakupu opravili obsežen skrbni pregled vseh področij Monsantovega poslovanja. “Ob prevzemu ni bilo nobenega sodnega primera. Bayer je naredil tudi vse potrebno glede skrbnega pregleda sodnih postopkov in odprtih regulatornih primerov,” zagotavlja Panagiotis Alekos, generalni direktor Bayerja pri nas.

Večdesetmilijonske odškodnine

V zadnjih dveh letih so sodišča v San Franciscu v treh primerih tožnikom prisodila astronomske odškodnine, ker naj bi pri njih glifosat prispeval k nastanku oziroma povzročil izbruh raka: Edwinu Hardemanu 25 milijonov dolarjev, Dewaynu Johnsonu 78,5 milijona dolarjev, zakoncema Alvi in Alberti Pilliod, ki trdita, da sta zaradi uporabe glifosata zbolela za ne-Hodgkinovim limfomom, obliko krvnega raka, pa 87 milijonov dolarjev.

Po sodbah v prvih treh sodnih primerih so Bayerjeve delnice zdrsnile celo za več kot 40 odstotkov, njegova tržna vrednost pa se je znižala za več kot 30 milijard dolarjev (27 milijard evrov), celo pod znesek, ki ga je Bayer odštel za nakup Monsanta. Z delnicami Bayerja se sicer trenutno trguje nad tem zneskom – v začetku tega tedna je tržna kapitalizacija koncerna znašala 64 milijard evrov).

Koliko bo Bayer pripravljen plačati?

Po poročanju Bloomberga Bayerjevi odvetniki iščejo pravno rešitev za vse trenutne in prihodnje zadeve v zvezi z glifosatom. Izvršni direktor Bayerja Werner Baumann je dejal, da bi podjetje razmišljalo o poravnavi z ameriškimi tožniki le pod razumnimi pogoji in če bi “dosegli dokončen enoten sporazum za vse tožbe”. Po navedbah Reutersa naj bi bil Bayer pripravljen plačati skupno osem milijard dolarjev, odvetniki tožnikov pa želijo iztržiti več kot 10 milijard. Veliko naj bi bilo odvisno od prvih sodb prizivnih sodišč, ki jih pričakujejo do konca leta, a je Bayerjev mediator Ken Feinberg navedbe o osmih milijardah že avgusta označil za “čisto izmišljotino”.

“Z dobrim namenom smo privolili v predlog mediacije, kot je določil predsedujoči sodnik okrožnega sodišča severnega okrožja Kalifornije Vince Chhabria, a ne smemo špekulirati niti glede časovnice niti rezultata mediacije,” pravi Panagiotis Alekos. “Uporabljamo pa vse sodne vzvode za ubranitev podjetja v prihajajočih sodnih procesih.”

Vzpon glifosata

Glifosat, herbicid širokega spektra, ki se uporablja za uničevanje plevela, je na trgu od leta 1974, med kmeti pa je postal množično priljubljen po tem, ko je Monsanto v devetdesetih ponudil proti glifosatu odporne, genetsko spremenjene rastline (GSR). Od takrat se je uporaba povečala za približno 15-krat in zdaj je glifosat najbolj prodajani herbicid na svetu.

Poleg uporabe v kombinaciji z GSR je glifosat priljubljen tudi kot sredstvo za izsušitev pridelka (desikacijo), prav desikacijo žit in ostanke glifosata v njih pa povezujejo z alergijami na gluten in boleznimi prebavnega sistema. Monsanto zatrjuje, da glifosat ni nevaren za ljudi, nekateri strokovnjaki pa dokazujejo, da škodljivo vpliva na metabolično pot koristnih bakterij v človekovem prebavnem sistemu in da je danes v krvnem obtoku večine Američanov in velikega števila Evropejcev. Povezujejo ga s številnimi obolenji, od diabetesa, bolezni endokrinega sistema, avtoimunih bolezni, zmanjšanja plodnosti, nastanka avtizma do limfomov oziroma malignih tumorjev.

Vprašljiva rakotvornost

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC), ki deluje v sklopu Svetovne zdravstvene organizacije, je glifosat leta 2015 uvrstila v skupino 2A, v kateri so snovi, ki so verjetno rakotvorne za človeka. Dve leti pozneje sta ameriška Agencija za varstvo okolja (EPA) in Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) objavili, da omenjeni herbicid “verjetno ni kancerogen za ljudi”, na to pa se zdaj sklicuje tudi Bayer.

V letos objavljeni študiji Univerze Washington, v njej so pregledali epidemiološke študije, objavljene med letoma 2001 in 2018 (med njimi tudi tisto iz leta 2018, v kateri je bilo zajetih 54 tisoč ljudi, ki delajo s pesticidi), so ugotovili, da izpostavljenost glifosatu za 41 odstotkov poveča tveganje za izbruh ne-Hodgkinovega limfoma.

Upor kemiziranem kmetijstvu

Mario Lešnik, predstojnik katedre za fitomedicino in redni profesor na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, meni, da se strupenosti samo glifosata daje prevelik poudarek. “Obstaja na desetine ali pa celo stotine drugih snovi, ki so v smislu toksikološkega bremena za človeka nevarnejše od glifosata,” pravi. “Verjetno rakotovorna snov” pomeni, da ni jasne potrditve, da gre zagotovo za rakotvorno snov. V kategorijo potencialno kancerogenih snovi je uvrščeno na stotine snovi, s katerimi smo v stiku v vsakodnevnem življenju, dodaja.

“Gre za sociološki fenomen, upor, v katerem ljudje glifosat enačijo z negativnimi učinki multinacionalnih družb in kemiziranega kmetijstva,” meni mariborski strokovnjak.

“Francozi so analizirali košnjo z nitkami in zatiranje plevela s kovinskimi ščetkami, ognjem in vročo paro: delavec, ki čisti javne površine v mestu s temi orodji, je lahko bolj toksikološko obremenjen kot pri pravilni strokovni uporabi glifosata,” pravi Lešnik. Pri uporabi naprav in zgorevanju fosilnih goriv se sproščajo strupene snovi (na primer benzen in radon), ki jim je delavec dolgotrajno izpostavljen, tako kot tudi prašnim delcem, ki se dvignejo ob postopkih zatiranja plevela. V teh delcih so snovi iz kurišč, avtomobilskih izpustov, zavornih oblog in številne druge strupene kemične snovi, ki se nalagajo na površine v urbanem okolju.

Lešnika moti, da je EPA odobril dovoljenje za trženje glifosatnih pripravkov, to pa pomeni, da bi morala biti tožena in plačati odškodnine tudi ta agencija, pravi. “Agencija analizira in odobri trženje pripravkov, odobri tudi navodilo za uporabo, s tem pa je soodgovorna za izpostavljenost ljudi.”

Sporne prakse Monsanta

Množičen “obračun” z glifosatom je delno tudi posledica dolgoletnih spornih praks Monsanta, na katere v zadnjem času kažejo razkritja o sovražnem odnosu ameriške korporacije do nasprotnikov glifosata (prošnjo zagovorniške skupine Moms Across America, naj nehajo uporabljati glifosat, so označili za “sranje”) in o poskusih zavajanja javnosti. Le Monde je razkril, da je poskušal Monsanto v Franciji vplivati na več kot 200 novinarjev in politikov, da bi zavzeli pozitivna stališča do pesticidov. Guardian je v začetku avgusta objavil članek o Monsantovem posebnem obveščevalnem centru za diskreditacijo novinarjev, ki so kritično pisali o njem, ter o njegovih načinih ustrahovanja kritikov ter strokovnjakov, ki so opozarjali na nevarnosti glifosata. Posebne akcije je pripravljal proti novinarki Reutersa Carey Gillam, ki je o Monsantu napisala knjigo Whitewash in v njej razkrila ponarejene študije, napisane v Monsantu, ki so jih podpisali podkupljeni strokovnjaki in so bile objavljene kot “neodvisne” raziskave.

Guardian je tudi poročal, da so v raziskavi, narejeni za evropski parlament, odkrili, da je sporna polovica poglavij, v katerih so ocenili objavljene študije o zdravstvenih tveganjih glifosata, saj so vanje vključili celotne odstavke Monsantovih študij in podatkov.

Ponekod v Evropi ga že dolgo ne uporabljajo

Decembra 2017 je torej na odločitev evropske komisije o petletnem podaljšanju dovoljenja za uporabo glifosata kritično vplival Monsanto s svojimi zavajajočimi podatki in trditvami.

Več kot tri leta pred potekom roka pa se razvpitemu herbicidu v nekaterih državah EU slabo piše. Julija je Avstrija kot prva država v EU glifosat prepovedala, v parlamentu izglasovanemu zakonu je nasprotovala le Ljudska stranka, češ da gre za “čisti populizem”, ki je v nasprotju z zakonom EU. Avstrija ima največji delež ekoloških kmetijskih posestev v EU, približno 23 odstotkov; povprečje v EU je bilo leta 2017 sedem odstotkov. Avstrijsko prepoved glifosata je mogoče razumeti tudi kot tržno vabo za na primer tuje obiskovalce “glifosat frei” ekoloških kmetij, meni Mario Lešnik.

Delne prepovedi uporabe glifosata sprejemajo tudi v drugih članicah EU. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je leta 2017 zavezal, da bo zloglasni herbicid prepovedal v treh letih, a si je pozneje premislil z argumentom, da popolna prepoved v tem časovnem okviru ni mogoča. Minister za kmetijstvo Didier Guillaume je zagotovil, da bo Francija do januarja 2021 zmanjšala porabo glifosata za 80 odstotkov.

Spletni portal Euractiv pa je avgusta poročal, da je uporabo glifosata prepovedalo v svojih občinah že približno 20 francoskih županov. Tako je na primer Daniel Cueff, župan bretonskega kraja Langouet, prepovedal uporabo pesticidov bližje kot 150 metrov od bivališč in delovnih mest.

Lešnik pravi, da so se glifosatu v nekaterih evropskih mestih, predvsem zaradi nevarnosti za vodne organizme, odrekli že pred leti. “Nizozemci, ki imajo veliko vode, so v velikih mestih prepovedali ali vsaj občutno omejili njegovo uporabo in začeli uporabljati alternative. Predvsem paro, razvili so odlično strojno tehniko, vendar taki stroji stanejo 150 tisoč, tudi 250 tisoč evrov. Tudi za ekološko poljedelstvo je mogoče kupiti robote, ki žgejo plevele, vendar so zaradi svoje visoke cene za naše kmete nedosegljivi,” pravi mariborski strokovnjak. “Alternativne metode so lahko tudi do šestkrat dražje,” pravi. “V Ljubljani bi letni strošek čiščenja javnih površin hitro narasel na 600 do 700 tisoč evrov, če bi želeli imeti brezhibno očiščeno mesto.”

Dicamba: zgodba, hujša od glifosata

Fitofarmacevtskega sredstva, ki bi bilo primerljivo učinkovito in tako poceni, kot je glifosat, ni na trgu. “Pred 15, 20 leti smo take snovi imeli, vendar so jih zaradi ekotoksikoloških vzrokov prepovedali, v kratkem pa enako učinkovite snovi za enak denar niti ni mogoče pričakovati,” pravi Lešnik. Veliko se govori o novih aktivnih snoveh, ki pa jih ne dajo na trg. Če bi želeli doseči primerljivo učinkovitost, bi morali kombinirati dva ali celo tri druge herbicide, ki pa bi bili v kumulativnem učinku toksikološko še hujši. “V ZDA je na primer zelo priljubljen Monsantov herbicid na podlagi aktivne snovi dicamba, izpostavljeno mu je več sto tisoč ljudi in tudi zaradi tega je pričakovati množične tožbe za milijone dolarjev. Ta snov izhlapeva iz tretiranih rastlin na milijonih hektarjev polj, tamkajšnji prebivalci pa dihajo hlape dicambe še več dni po aplikaciji,” pravi profesor Lešnik. “To je zagotovo hujša zgodba od glifosata.”

Za manj strupeno varstvo rastlin

V Bayerju pravijo, da ohranja glifosat pomembno vlogo v njihovem portfelju, hkrati pa so napovedali, da bodo v prihodnjem desetletju vložili pet milijard evrov v nove metode zatiranja plevela. “S to naložbo v raziskave in razvoj želimo izboljšati razumevanje mehanizmov odpornosti, odkriti in razviti nove metode delovanja, še naprej razvijati prilagojene rešitve integriranega zatiranja plevela in z orodji digitalnega kmetovanja ponuditi natančnejša priporočila,” pravijo v Bayerju, kjer so se tudi zavezali, da bodo do leta 2030 s svojimi rešitvami zmanjšali vplive na okolje za 30 odstotkov. “To nameravamo doseči z razvojem novih tehnologij, zmanjševanjem količine izdelkov za varstvo rastlin in omogočanjem natančnejše uporabe,” pravijo.

Več medijev je v zadnjem času poročalo, da Bayer zaradi prevzema Monsanta in morebitnih milijardnih izgub v sodnih sporih izvaja reorganizacijo. V nemškem koncernu odgovarjajo, da je razlog za prestrukturiranje celotne poslovne skupine Bayer krepitev glavnih “life science” področij poslovanja. “Uvedli smo vrsto ukrepov v zvezi s portfeljem, učinkovitostjo in strukturo, njihov namen pa je povečati produktivnost, inovacije in konkurenčnost. Med ukrepe sodi tudi zaprtje približno 12 tisoč od skupno 118.200 delovnih mest,” pravijo.

Prepoved v celotni EU?

Kakšna bo torej usoda glifosata v EU po poteku dovoljenja za njegovo uporabo konec leta 2022? “Šlo bo za politično odločitev,” odgovarja Mario Lešnik. “Milijone ljudi je zainteresiranih, da bi se glifosat uporabljal še naprej, in milijone jih je zainteresiranih, da čim prej izgine. Proizvajalci drugih herbicidov si zaradi povečanja svojega posla zagotovo želijo propad glifosata, tako kot industrija strojev za mehansko zatiranje in za zažiganje plevela. Nevladne okoljske organizacije na primer verjamejo, da bo konec uporabe glifosata povzročila konec gojenja GSR. Zaradi množice sociološko-gospodarskih interesov nihče ne more zagotovo napovedati končnega izida.”

Pozitivni stranski učinki

Zaradi sporov okoli glifosata pa se je začelo spreminjati delovanje agencije EFSA, s tem pa tudi registracijski postopki za fitofarmacevtska sredstva. “Veliko večino toksikoloških dosjejev dostavi kemična industrija, neodvisne agencije, ki presojajo njihovo ustreznost, pa ne pripravijo svojih študij in dosjejev, zato morajo preprosto verjeti v moralno integriteto kemične industrije,” pojasnjuje problematičnost registracije Lešnik, ki je prepričan, da niti morebitna varnejša in racionalnejša uporaba glifosata niti njegova prepoved ne moreta bistveno spremeniti “klinične slike” vsakodnevne življenjske obremenitve ljudi s pesticidi in njihovo toksičnostjo. “Če bi si dali pregledati kri, bi v njej našli od 30 do 40 pesticidov,” pravi. Sodobnemu, totalno kemiziranemu načinu življenja ne moremo pobegniti, meni Lešnik, strinja pa se, da si mora znanost prizadevati za čim manj strupena sredstva za varstvo rastlin.

“Sodobni registracijski postopki za te snovi trajajo več let, na stotine milijonov se porabijo za različne toksikološke študije, da bi našli substance, ki razpadejo v čim krajšem času in nimajo stranskih učinkov,” pravi Lešnik. “Največja težava je postala pravna negotovost: če je na primer EFSA odobrila trženje pripravka, v katerega je podjetje vložilo 350 milijonov evrov, potem pa nekdo prepove uporabo zgolj na osnovi suma, iz previdnostnega načela, si to podjetje težko povrne škodo,” pravi Lešnik. In sklene: “Tako ali drugače so pesticidi bistveno temeljiteje stestirani kot zdravila in vrsta drugih kemikalij, s katerimi smo v stiku vsak dan in veliko bolj obremenjujejo naše zdravje.”

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
OGLAS
FINANCE
Nepremičnine
Nepremičnine Kakšen mora biti kakovosten servis kosilnice

Vključevati mora vse potrebne preglede in popravila kosilnice oziroma vrtnega traktorja ali riderja – opravite ga pri strokovnjaku.

Društvo Svetloba -  Društvo obolelih za  redkimi boleznimi oči na genetski osnovi
Medicina danes
Redakcija Medicina danes Društvo Svetloba - Društvo obolelih za redkimi boleznimi oči na genetski osnovi

Društvo Svetloba združuje obolele za redkimi boleznimi oči na genetski podlagi. Zelo poenostavljeno lahko rečemo, da so skupna značilnost tovrstnih bolezni distrofije v makuli in mrežnici. Temeljni namen ustanovitve društva je povezovanje obolelih za medsebojno pomoč in podporo, izmenjavanje izkušenj in pomembnih informacij.

Slovenija
Makularne distrofije
Medicina danes
SlovenijaDoc. dr. Martina Jarc Vidmar* Makularne distrofije

Makularne distrofije so prirojena dedna obolenja mrežnice, pri katerih pride do postopnega slabšanja centralnega vida zaradi napredujoče okvare fotoreceptorjev v rumeni pegi (makuli). Pri začetnih oblikah nekaterih distrofij je lahko očesno ozadje pri otrocih sprva normalno. Na distrofije moramo pomisliti pri otrocih z obojestransko slabo vidno ostrino, ki se ne popravi kljub optimalni optični korekciji z očali; pogosto je v širši družini že nekdo, ki ima podobne težave z vidom. Nekatere distrofije se pojavijo tudi pozneje v življenju

IZVOZNIKI
Novice
EKWB je prvo domače podjetje, ki je prejelo EIF sredstva za uvajanje svojih patentov na tržišče
Izvozniki.si
NoviceAleš Ogorevc EKWB je prvo domače podjetje, ki je prejelo EIF sredstva za uvajanje svojih patentov na tržišče

Sredstva Evropskega investicijskega sklada so prejeli s pomočjo garancijske sheme InnovFin

FINANCE
Finančni vodnik 2024: Kam vlagati v času majhne rasti in velikih tveganj
PRO
Finance
Finance PRO Finančni vodnik 2024: Kam vlagati v času majhne rasti in velikih tveganj (PRO)

Če ste zamudili letošnjo izdajo Finančnega vodnika v tisku, si ga lahko preberete v spletni različici.

Društvo distrofikov Slovenije
Medicina danes
Redakcija Medicina danes Društvo distrofikov Slovenije

Društvo distrofikov združuje osebe z živčno-mišičnimi obolenji (ŽMO), to so dedna, kronična, degenerativna in progresivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadanejo mišice.

FINANCE
Umar: v drugem valu občutno manjša zasebna potrošnja, manj prizadete izvozno usmerjene dejavnosti
Finance
Pia Bedene Umar: v drugem valu občutno manjša zasebna potrošnja, manj prizadete izvozno usmerjene dejavnosti 1

Zmanjšali so se izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne in športne storitve, še naprej se povečuje varčevanje

Aktualno
Duchennova mišična distrofija
Medicina danes
AktualnoTita Butenko*, asist. dr. Tanja Golli* Duchennova mišična distrofija

Duchennova mišična distrofija (DMD) je najpogostejša mišična bolezen otrok s pojavnostjo eden na 3.500 do pet tisoč živorojenih dečkov (1–3). Gre za dedno, X-vezano, recesivno živčno-mišično bolezen, ki jo povzroča mutacija v genu DMD na mestu kromosoma Xp21, ki kodira mišično-skeletno beljakovino distrofin in večinoma prizadene moške (2, 4). Primarna posledica te genske mutacije je okvara skeletnih mišic in srčne mišice. Distrofin omogoča stabilnost, moč in funkcionalnost mišičnih vlaken, njegovo pomanjkanje pa vodi v njihov propad (4–6). Mutacije so lahko različnih oblik in se pojavljajo na različnih mestih v genu DMD; omenjeno vpliva na klinično sliko in prognozo bolezni (12).

FINANCE
Tako se dela posel v kmetijstvu
PRO
Finance
Podjetno kmetijstvo 2024
Uredništvo Agrobiznisa Tako se dela posel v kmetijstvu (PRO)

V posebni reviji (Podjetno kmetijstvo) predstavljamo uspešne zgodbe s podeželja. Učijo nas, da je možno tudi v zahtevnih časih ustvarjati dodano vrednost. Brezplačno si jo lahko prenesete prek obrazca spodaj.