»Letnica 2020 je tako lepa. Nemogoče, da bi bilo to slabo leto,« mi je, ne povsem resno, v enem od številnih pomenkovanj rekel sodelavec, ki mu gredo pesimistične napovedi za prihodnost zelo na živce. Verjetno ni edini, ki misli, da je stalno razglabljanje o prihajajoči krizi lahko tudi samouresničujoča prerokba. Pa naredimo zdaj vsem tem uslugo in vsaj v tem besedilu pozabimo na vsa opozorila o ohlajanju gospodarstva. A preden pogledamo v prihodnost, poglejmo še malo v preteklost.
Leta 2009 so bile na vrhu lestvice največjih svetovnih podjetij po tržni kapitalizaciji PetroChina, Exxon Mobil, Microsoft, ICBC in Wal-Mart. Torej kitajska (državna) naftna družba, ameriška naftna družba, ameriški informacijsko-tehnološki velikan, kitajska banka in ameriški trgovec. Deset let pozneje so na vrhu Microsoft, Apple, Amazon, Alphabet, osamelec v tej družbi Berkshire Hathaway ter Facebook. Zmagovalci preteklega desetletja so velika in vseprisotna ameriška tehnološka podjetja in sklad legendarnega ameriškega vlagatelja Warrena Buffetta.
Ob koncu leta 2009 so bila na lestvici TOP 10 štiri naftna podjetja, tri banke, dve tehnološki podjetji in en trgovec. Danes je med 10 najvrednejšimi družbami sedem tehnoloških podjetij, en sklad, en ponudnik plačilnih storitev (Visa) in po novem tudi savdska naftna družba Aramco, ki je začela kotirati v Riadu.
Če komu doslej ni bilo jasno, zakaj podatkom pravijo »nafta 21. stoletja«, je pogled na to spremembo precej poveden. Družbe, ki črpajo in monetizirajo milijone terabajtov podatkov, so popolnoma izrinile družbe, ki črpajo in monetizirajo milijone sodov nafte.
Zelo verjetno se tudi v dvajsetih letih 21. stoletja to ne bo prav močno spremenilo. V dobo podatkov smo pravzaprav vstopili šele pred kratkim. Wal-Mart denimo še vedno proda skoraj dvakrat toliko kot Amazon in Alibaba skupaj – čeprav je prvi precej osredotočen na Ameriko, druga dva pa na cel svet. In čeprav Amazon in Alibaba ob stiku s kupcem že kmalu skoraj točno vesta, kaj ta želi kupiti ter ponujata nakup v dveh sekundah. Zakaj torej trg Wal-Mart vrednoti toliko nižje kot Amazon in Alibabo? Ker so trendi pač jasni. Amazon je v 10 letih podeseteril prihodke, Wal-Mart jih je povečal za tretjino. Podatki premagujejo zidake.
Tudi v Sloveniji največji zmagovalec zadnjih desetih let ni trgovec, bančnik ali industrialec. Zmagovalec je par z izredno preprostim izdelkom – aplikacijo z govorečim mačkom. Verjetno se marsikomu zdi čudno, da sta najbogatejša Slovenca Samo in Iza Login, ki sta premoženje ustvarila s preprosto mobilno aplikacijo, ne pa denimo Igor Akrapovič, prizemljeni poslovnež, ki je iz garaže svojo strast nadgradil v fantastično tovarno z najboljšim izdelkom na svetu v svoji niši. A potencial milijarde otrok, ki s kreditno kartico staršev hranijo virtualnega mačka, je pač prepoznan kot večji od potenciala najboljšega izpuha na svetu.
Pričakovati je, da se bo razlika med tehnološkimi podjetji, ki bodo vrtala podatke in zagotavljala storitve, predvsem take, katerih obseg je mogoče brez velikih vlaganj razširiti po celem svetu, ter tradicionalnimi, kapitalsko intenzivnimi podjetji v dvajsetih letih tega stoletja samo še povečeval. Kitajska in ameriška podjetja bodo verjetno še povečevala prednost pred evropskimi, morda tudi zaradi večje homogenosti njihovih domačih trgov. Koliko podjetij sploh poznate, ki celotno EU vidijo kot domači trg? Da bi bili med zmagovalci dvajsetih Evropejci, bi notranje meje v EU morali še precej bolj zradirati in tako sprostiti poln potencial bogatega 500-milijonskega trga. Za to pa je potrebna tudi politična volja na evropski ravni.
