Mož, ki je slovenskemu jeziku dal status in prestiž

Gordan se je programiranja naučil prek spleta. In to samostojno. Leto in pol po prvih usvojenih lekcijah je kot programer dobil prvo službo, danes pa je na svojem in lahko izbira projekte. Podoben prehod je po svetu opravilo na milijone ljudi. Služba razvijalca se namreč splača, zaslužki so pogosto nadpovprečni. Preberite, o kakšnih številkah govorimo, pa tudi, kje se lahko veščin najhitreje priučite od doma ter na kaj paziti, da ne zavijete v slepo ulico.

To mnenje je delil učitelj Dragan Raičevič iz osnovne šole Kamnica, eden izmed skoraj 60 učiteljev, ki so se nam pridružili na osmem, tokrat virtualnem izobraževanju finančnega opismenjevanja učiteljev Mladi in denar, ki ga že vrsto let za učitelje organizira revija Moje finance.

Programiranje je za možgansko telovadbo v prostem času primernejše od premetavanja številk v sudokuju ali ponavljanja istih besed iz križanke v križanko. In za učenje programiranja ni nikoli prepozno. Rudarji v ZDA so se v zrelih letih priučili veščin za ustvarjanje spletnih strani. Ena izmed značilnosti sveta informatike je tudi, da se (brezplačno) ustvarjanje koristi za druge pogosto vrne v takšni ali drugačni obliki. To nam je v pogovoru povedal o(Marko Štamcar#Marko Štamcar), 34-letnik, ki je po prodaji dvoodstotnega deleža v razvijalcu iger p(Outfit7#Outfit7) že nekaj let finančno preskrbljen, pravi pa, da je njegov uspeh v našem okolju lepo sprejet. Svoje premoženje nalaga konservativno, saj ga astronomski donosi ne zanimajo. Pojasni, kako je bil v prvih letih ustvarjanja v Outfit7 povsem predan skupnemu projektu, na trenutke obseden, po prodaji pa prazen in občasno depresiven. Nato se je lotil postavitve prvega muzeja računalništva v Sloveniji, ki bo po njegovem prepričanju našo družbo opominjal, da pot do današnjih dodelanih pametnih telefonov ni bila samoumevna. Želi si, da bi postal stičišče IT-pameti in talenta.