(intervju) Bjørn Lomborg, ekonomist: Metanje podnebnih bilijonov skozi okno
Namesto nujno vsaj šestkratnega povečanja sredstev za raziskave in razvoj ter pravih prebojev na področju zelenih tehnologij, tisoče milijard mečemo skozi okno za ukrepe, ki podnebnih težav niti približno ne rešujejo.
Kdo je prvi med največjimi in najboljšimi, kdo je presenečenje med novinci, kdo je z devetimi zaposlenimi ustvaril 80 milijonov dobička, kdo bo letos vlagal in zaposloval, kdo je skopal največjo luknjo …
Edina, ki je izračunala, koliko bi jo ob trenutnih tehnologijah stale ničelne emisije do leta 2050, je Nova Zelandija. Račun bi znašal 16 odstotkov BDP vsako leto. Če ne bi naredili ničesar, pa bi škoda zaradi podnebnih sprememb v 30 letih znašala skupaj dva odstotka. Popoln nesmisel je na dlani, pravi ekonomist in predsednik think tanka Copenhagen Consensus Bjørn Lomborg.
Foto: KARL VILHJALMSSON
V nadaljevanju:
Bjørn Lomborg, predsednik think tanka Copenhagen Consensus, je danski ekonomist, ki svetovno slavo dosega z raziskavami in meritvami, s katerimi lahko svetovne izzive rešujemo bolj pametno in...
Za dostop registrirajte uporabniško ime ali pa se prijavite, če ime že imate.
Obvezujemo se, da bomo z vašimi podatki ravnali skrbno in odgovorno. Vaše podatke bomo uporabljali in hranili, dokler ne prejmemo vaše zahteve za izbris. Zahtevo za izbris podatkov lahko pošljete na e-naslov zasebnost@finance.si. Podrobnejše informacije o varovanju vaše zasebnosti in vaših pravicah si lahko preberete v naši politiki zasebnosti na www.finance.si/zasebnost.
Vodenje podnebne politike prenašajo z ministrstva za okolje v kabinet predsednika vlade, na prvi seji sveta EU med slovenskim predsedovanjem bodo predstavili nov podnebni sveženj ukrepov, Slovenija pa bo koordinirala nastop EU na globalni podnebni konferenci COP 26.
(intervju) »Sem optimist, ker sem videl, kaj lahko naredi tehnologija, in ker sem videl, kaj lahko naredijo ljudje,« pravi o nujnem ukrepanju za prehod na čistejšo energijo.
Evropski diplomati so dobili novo nalogo. Po svetu morajo spodbujati globalni energetski prehod, promovirati energetsko učinkovitost in tehnologijo za obnovljive vire.
Za obravnavo na vladi je pripravljen predlog resolucije o podnebni strategiji do leta 2050. Med drugim vključuje predloge za ustanovitev službe za podnebno krizo in imenovanje novega državnega sekretarja, predlaga pa tudi za 21 oziroma 27 milijard evrov dodatnih investicij do leta 2050.
Kljub dolgim mesecem lockdowna in ob prepolovljenem letalskem prometu so se izpusti ogljikovega dioksida v letu 2020 zmanjšali za skromnih sedem odstotkov
Svetovni voditelji so v obliki video konference začeli prvi globalni vrh, posvečen prilagajanju na podnebne spremembe. Med voditelji, ki so se odzvali vabilu nizozemskih organizatorjev, so francoski, nemški in britanski, na vrhu pa bo govoril tudi ameriški odposlanec za podnebne spremembe John Kerry.