Komaj 23-letni Gašper Kuhar s staršema dela na družinski kmetiji Pri Cviklu v vasi Ložnica blizu Velenja. Kmetija obsega 25 hektarjev travnikov in pašnikov, 12 hektarjev njiv in devet hektarjev gozda. Od leta 1970 se resno ukvarjajo s prirejo mleka, redijo okoli sto glav goveda večinoma sivorjave pasme, od tega 55 krav molznic, druge pa so mlade telice za nadaljnjo rejo. Na leto namolzejo 420 tisoč litrov mleka, od tega ga 400 tisoč litrov odkupi Kmetijska zadruga Šaleška dolina in odpelje v Mlekarno Celeia, 20 tisoč litrov pa sami prodajo v mlekomatu na domu. »Trenutno je odkupna cena mleka in govejega mesa prenizka glede na cene žita, nafte in fitofarmacevtskih sredstev, ki so močno zrasle. Če se odkupna cena kmalu ne popravi, bomo izgubili nekaj kmetij, na drugih pa bo razvoj obstal, vlaganj ne bo,« pravi Gašper Kuhar.
S predelavo mesa do novega delovnega mesta
Njihova kmetija leži na precej hribovitem območju, kjer so težji pogoji za kmetovanje, govedoreja pa se na takšnem terenu najbolj obnese. »Zato ostajamo pri prireji mleka in jo želimo še povečati. Dodatne prihodke pa bomo poiskali v predelavi svinjskega mesa v mesnine. To bo naša dopolnilna dejavnost, od katere pričakujem, da nam čez čas prinese še eno delovno mesto. Razmišljam tudi o prodaji svinjskega mesa na kmetiji, saj to zanima kupce, ki si na našem mlekomatu točijo mleko,« o viziji za kmetijo pravi Kuhar.
Za svoje potrebe že redijo nekaj prašičev, urejajo prostore za predelavo mesa, za prašiče bodo zgradili nov hlev – upajo, da s pomočjo evropskih sredstev. »Za govedo pridelamo vso osnovno krmo, kupujemo le energijske in beljakovinske dodatke. Kolikor bo domače krme, toliko bo tudi prašičev, največ kakih 20,« dodaja mladi kmet.
Dobro počutje živali je na prvem mestu
Načrtujejo še večjo naložbo, in sicer v večji hlev za govedo, da se bodo živali bolje počutile. »Moji starši in stari starši so pred 30 leti zgradili hlev z molziščem, ležišči in prostim dostopom na pašnik. Oče že 30 let dela v selekcijski službi in tudi naše živali so večje kot pred 30 leti, zato jim je hlev premajhen. Ne dobesedno, ampak z vidika dobrega počutja, ki jim ga želimo omogočiti. Nov hlev bo toliko večji, da bo udoben za 70 krav molznic. Upamo na srečo pri odkupni ceni mleka, čredo bomo še povečali, da dobimo kakšen liter mleka več. Še naprej bomo izboljševali selekcijo, dodaten vir zaslužka vidimo tudi v prodaji plemenskih telic,« o načrtih za prihodnjih pet let pravi Gašper Kuhar.
Novi hlev bo bolj zračen in svetel od starega, tudi gumijasta ležišča za živali bodo boljša in večja. »Stalno gledamo, kako lahko živalim še izboljšamo počutje in življenjske razmere. To je prava pot, saj je mleko boljše, živali pa zdrave. Telice imajo možnost, da na pašniku povržejo in opažamo, da so tako skoteni telički bolj vitalni. Vsi v družini poznamo živali po imenu. Veliko kmetij ima tak odnos do živali, a širša javnost tega, žal, ne ve,« pravi.
Kmetijo vodijo kot družinsko podjetje
Od malega rad dela na kmetiji, mlajši brat bo študiral fizioterapijo, tako da bo Gašper čez nekaj let postal novi gospodar. »Pred tem nimam treme, saj vem, da mi bo družina stala ob strani. Skupaj se odločamo o razvoju in investicijah na kmetiji, vodimo jo kot družinsko podjetje, enako bo tudi po prepisu kmetije. Z razumevanjem, zdravjem in medsebojnim spoštovanjem v družini bomo uresničili še tako velike cilje,« za konec doda Kuhar, ki že šest let vodi Društvo podeželske mladine Šaleške doline in je tudi član nadzornega odbora Zveze podeželske mladine Slovenije, kjer se trudijo zadržati mlade na podeželju. Pogovori z vrstniki, medsebojna pomoč in izmenjava izkušenj so za mlade kmete koristni.
