(intervju) Zdravljenje težkih bolezni z elektriko

V zadnjih letih se pri obravnavi multiple skleroze uveljavlja imunsko rekonstitucijsko zdravljenje (IRT), ki ga bolnik prejme intermitentno, vzpostavlja pa se dolgoročnejša remisija bolezni, ki vztraja tudi po prenehanju zdravljenja oziroma apliciranja zdravila. V strokovni literaturi smo preverili, kaj vemo o tovrstnem zdravljenju, kako se v zadnjih letih razvija in uveljavlja v primerjavi z imunosupresivno terapijo multiple skleroze.

Rakave celice pogosto najprej metastazirajo le regionalno, skozi limfne žile namreč potujejo v lokalne bezgavke. Šele v drugi fazi sledi sistemsko razsevanje, ko tumorske celice pot nadaljujejo po bolnikovem krvnem obtoku. Razlogi za takšen scenarij niso jasni, raziskovalci iz Dallasa pa so se lotili raziskav, s katerimi želijo fenomen pojasniti.

Na strokovnem sestanku interne medicine so strokovnjaki s KO za hematologijo UKC LJubljana predstavili zdravljenje s celicami CAR-T, ki se potem, ko je bilo rezervirano samo za bolnike z najhujšimi oblikami boleznimi, pri katerih nobeno drugo zdravljenje ni bilo uspešno, počasi premika v zgodnejše linije. Od lanske pomladi je tovrstno zdravljenje na voljo tudi v Sloveniji.

Raziskovalci ljubljanske medicinske fakultete, UKC Ljubljana, biomedicinskega centra Celica in Zavoda RS za transfuzijsko medicino so razvili in klinično preizkusili napredno celično zdravilo za zdravljenje raka prostate. Bolnikom so odvzeli lastne rakave in imunološke celice ter jih združili v tako imenovane imunohibridome (aHyC), ki so jih nato aplicirali v bolnika v obliki vakcine. Tako so zbudili imunski sistem, da se je bojeval proti rakavim celicam. Ob rezultatih jih je presenetilo odkritje, da se s tem zavre povečanje subpopulacije naravnih celic ubijalk, ki lajšajo metastaziranje. S tem se podaljša tudi preživetje.

Oblika celičnega zdravljenja s pomočjo tumorskih infiltrirajočih limfocitov (TIL) je pri dveh od 16 bolnikov z metastatskim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP) v okviru klinične raziskave faze I prinesla kompleten in dolgotrajen terapevtski odgovor.

Diseminirani plazmocitom je z okoli 450 tisoč primeri na leto v svetovnem merilu drugi najpogostejši krvni rak. Čeprav zdravljenja, ki bi prineslo dokončno ozdravitev, ni, pa se je v minulih dveh desetletjih s prihodom novih terapij preživetje bolnikov postopno podaljšalo, in kot kaže, se bo še, ugotavljata tudi dva ameriška strokovnjaka v prispevku v reviji The Lancet. Dr. Matevž Škerget s KO za hematologijo UKC Ljubljana napredek pričakuje pri zdravljenju bolnikov s ponovljenim diseminiranim plazmocitomom, neodzivnih na številna dosedanja zdravila. Ameriška strokovnjaka Dickran Kazandjian in Ola Landgren z univerze v Miamiju pa pišeta tudi, da bodo nove imunoterapije posegle v utečene protokole zdravljenja.