Agro Podjetnik

Fungalist s seti za gojenje gob doma

Na kuhinjski polici lahko vzgojite resastega bradovca in tri vrste ostrigarjev, v prihodnosti bodo na voljo tudi tinkture iz izvlečkov zdravilnih gob
Podporniki obveščajo
AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Okvir pomoči: zaupajte nam svojo trajnostno zgodbo in sodelujte na razpisu

Skupina NLB vabi podjetja, da do 10. marca prijavijo svoje trajnostne rešitve in se potegujejo za finančno podporo in bančne ugodnosti

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
KGZS si letos želi boljše vreme za kmetovanje
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta KGZS si letos želi boljše vreme za kmetovanje

Svoje delo v minulem letu ocenjujejo kot uspešno in si želijo, da bi vlada kmetijstvo in pridelavo hrane imela za strateško pomembni panogi

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
Izšla je monografija o zgodovini zadružništva v Sloveniji od leta 1856 do 1992
Agrobiznis
Podporniki obveščajoPodpornik projekta Izšla je monografija o zgodovini zadružništva v Sloveniji od leta 1856 do 1992

Z monografijo Zadružna zveza Slovenije zaokrožuje obeleževanje 150-letnice zadružništva na Slovenskem

AGROBIZ
Podporniki obveščajo
 Projekta, ki pomagata kmetijam zmanjšati izpuste toplogrednih plinov
Agrobiznis
KGZS IN EVROPSKI PROJEKTI
Podporniki obveščajoUredništvo Agrobiznisa Projekta, ki pomagata kmetijam zmanjšati izpuste toplogrednih plinov

Kmetijski svetovalci bodo v projektu Climate Smart Advisor dobili novo znanje, 221 podnebno nevtralnih kmetijskih praks pa bodo v projektu Climate Farm Demo pripeljali na kmetije

Avtor
avtor
03.02.2023 16:07
Dopolnjeno: 09.02.2023 20:30
Čas branja: 3 min
Fungalist s seti za gojenje gob doma
»Prodajo setov bi rad povečal in razširil na sosednje trge, med kupci svežih gob vidim tudi restavracije in gostilne,« pravi Miha Grulja iz Fungalista. Foto: Klara Avsenin Žagar

Ob razpravi o tem, da bi lahko pojedli manj mesa in tako manj obremenili okolje, predstavljamo blagovno znamko Fungalist. Ustvaril jo je Miha Grulja iz Novega mesta, velik ljubitelj gob, ki po spletu prodaja sete za gojenje gob doma.

»Zanimal me je vpliv medicinskih gob, kot sta reiši in resasti bradovec, na telo, zato sem začel gojiti gobe. Prijatelj se je domislil, da bi imela farmo ostrigarjev, to idejo sva leta 2016 uresničila,« opisuje začetno navdušenje nad gobami. V majhnem šotoru sta začela gojiti gobe, leta učenja pa so ga na začetku epidemije korone pripeljala do tega, da se je gojenja gob lotil tudi poslovno in postal samostojni podjetnik.

Substrati in miceliji

Ponuja tudi različne substrate, micelije in čepke, ki jih kupci navrtajo v hlode, da sami gojijo gobe na prostem. Kmalu pričakuje več povpraševanja po čepkih, saj se bliža sezona gojenja gob na deblih. Za gojenje gob se odločajo mladi in tisti, ki si želijo sami pridelati nekaj hrane. »Rad bi videl, da bi se najbolj prijeli seti za gojenje gob in da bi gojenje gob postalo bolj priljubljeno,« pravi Miha Grulja. O gobah pripravlja tudi delavnice, saj želi »ljudem pokazati, da gojenje gob ni tabu in da lahko vsakomur uspe«. V svoji spletni trgovini Fungalist ponuja sete za gojenje štirih vrst gob – resastega bradovca ter poletnega, bukovega in rožnatega ostrigarja.

Za zdaj ima le spletno prodajo setov, ki vsebujejo substrat iz sveže žagovine, ekoloških kmetijskih odpadkov in ekološkega žita. Substrat vsebuje micelij, vse je pakirano v vrečo. Kupec jo postavi na okno ali kuhinjski pult, zareže v vrečo in substrat poškropi z vodo. Ob vsakodnevnem škropljenju lahko čez deset do 14 dni že odreže prve gobe.

Ko po kakšnem mesecu gobe nehajo rasti, lahko s substratom obogati kompost na vrtu ali ga odloži med organske odpadke. Substrat lahko tudi razprostre na vrtu in gobe goji zunaj. »Trenutno je največje povpraševanje po teh odpadnih substratih, ki jih vrtičkarji dajo na kompost. Približno četrtina kupcev je že večkrat kupila set, ki stane nekaj manj kot 24 evrov. Med njimi so tudi taki, ki so set za gojenje gob kupili za novoletno darilo, potem pa so si ga naročili še zase,« opaža Miha Grulja.

Za gobe je prostor tudi v kulinariki

Pri njem kupujejo tudi tisti, ki radi preizkušajo novosti za boljše počutje ali v kulinariki. »Prodajo setov bi rad povečal, med kupci vidim tudi restavracije in gostilne, ponudil bi jim sveže gobe. Prvi pogovori z gostinci že potekajo. V kulinariki je še veliko prostora tudi za nevsakdanje gobe, kot sta resasti bradovec in kraljevi ostrigar,« dodaja. Sam pogosto uživa gobe. »Medicinska goba resasti bradovec je priznana tudi v kulinariki, to gobo in šitake posušim, zmeljem, prah pa spravim v kapsule,« dodaja.

Tinkture iz izvlečkov zdravilnih gob in izvoz

Prostore za pridelavo gob je lani razširil, na trg šele vstopa in računa na rast prodaje. Tudi z novimi izdelki. »Letošnja novost bodo izvlečki zdravilnih gob, v začetku bodo tinkture, ki jih že razvijam,« napoveduje Miha Grulja.

Ponudbo želi razširiti tudi z medicinskimi gobami, sete za gojenje pa izvažati v sosednje države, najprej na Hrvaško, nato v Avstrijo. Gobe so sveži vir beljakovin in nadomestek mesa, nekatere dobro vplivajo na telo in počutje, spodbujajo obnavljanje organske snovi v prsti, prodirajo v usnjarsko industrijo, na področje naravne gradnje in v svet alternativne medicine, pravi Miha Grulja. Čez deset let bi bil zadovoljen, da bi imel utečen in ne preveč stresen posel. Ostal bo pri butičnem gojenju gob – to ga bolj veseli kot množična pridelava gob.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Več o temi
Kliknite + poleg oznake in se prijavite na obveščanje. S klikom na ime posamezne oznake preverite seznam člankov.
AGROBIZ
Agro HI-tech
Tako fundacija Login5 z digitalnimi orodji pomaga kmetom
Agrobiznis
Agro HI-techPetra Šubic Tako fundacija Login5 z digitalnimi orodji pomaga kmetom

V Srbiji imajo testne posevke žit in stročnic, razvijajo digitalna orodja za trajnostno in učinkovito pridelavo ter razmišljajo, kako bi iz pridelkov razvili zdrava, priročna in ekološka živila.

AGROBIZ
Novice
10 držav, ki pridelajo največ pšenice na svetu
Agrobiznis
NovicePetra Šubic 10 držav, ki pridelajo največ pšenice na svetu

Kitajska, Indija in Rusija so prve tri pridelovalke pšenice, v letih 2000-2020 so skupaj obvladovale 38 odstotkov svetovne pridelave pšenice

AGROBIZ
Agro Podjetnik
Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024
Agrobiznis
Agro PodjetnikPetra Šubic Predstavljamo finaliste izbora Najboljši agropodjetnik 2024

Zmagovalce v štirih kategorijah bomo razglasili 22. marca na 11. Agrobiznis konferenci v Ljubljani. Vabimo vas, da se nam pridružite in med prvimi čestitate nagrajencem.

AGROBIZ
Novice
Kmetija Pr' Birtovih vsako krizo izkoristi za razvoj
Agrobiznis
8. srečanje mladih kmetov
NovicePetra Šubic Kmetija Pr' Birtovih vsako krizo izkoristi za razvoj

Zgodba o preporodu te kmetije je bila vrhunec 8. srečanja mladih prevzemnikov, ki sta ga včeraj organizirali Zveza slovenske podeželske mladine in Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije

AGROBIZ
Agro HI-tech
Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa
Agrobiznis
Agro HI-techPetra Šubic Spoznajte 20 perspektivnih startupov s področja agrobiznisa

Razvijajo nadomestke za živalske antibiotike, tehnologije za učinkovitejšo pridelavo ob manjši porabi semen in gnojil, učinkovito namakanje in še marsikaj

AGROBIZ
Novice
Ugodna posojila za mlade in malo manj mlade kmete
Agrobiznis
NovicePetra Šubic Ugodna posojila za mlade in malo manj mlade kmete 1

Regionalni sklad v okviru finančnih instrumentov ponuja dobrih 16 milijonov evrov za ugodna razvojna posojila mladim kmetom, šest milijonov pa za investicijska posojila kmetov vseh starosti

AGROBIZ
Novice
Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete
Agrobiznis
NoviceUredništvo Agrobiznisa Objavljen je letošnji razpis za mlade kmete

Vloge mladih kmetov na ta razpis sprejemajo od 25. marca do 7. junija, objavili pa so še tri druge razpise

AGROBIZ
Novice
Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije
Agrobiznis
INTERVJU
NovicePetra Šubic Borut Florjančič, Zadružna zveza Slovenije: Čakamo na zeleno luč za medpanožne organizacije

Medpanožne organizacije pripravljajo standardne klavzule o porazdelitvi vrednosti v verigi, vključno s tržnimi bonusi in izgubami, in se dogovorijo, kako bo zanihala cena vsem v verigi, ko bi se podražila gnojila in bi rejci imeli višje stroške s prirejo mleka.