»Smo sredi naložb, ki sta skupaj vredni 1,2 milijona evrov. Zgradili bomo novo vinsko klet, v kateri se bom bolj posvečal vrhunskim vinom, in prenočišča z manjšim velnesom, da bodo lahko gostje pri nas ostali več dni,« pravi Žan Bric, ki zadnji dve leti vodi Frlanovo kmetijo na Vogrskem.
Naložbi sta veliki prelomnici za kmetijo, pa še novo delovno mesto bosta prinesli. »Za goste, ki bodo pri nas prenočili, bo skrbela žena, ki je trenutno še v službi. Kmalu bova na kmetiji zaposlena oba, starša sta upokojena. Do zdaj smo pri trženju in promociji uporabljali staro ime, Frlanova kmetija, po novem pa bomo uporabljali našo znamko Vino Bric,« dodaja Žan Bric.
Gojijo kar 60 sort namiznega grozdja
Njihov adut so vina, posebnost pa je namizno grozdje. Na 1,5 hektarja gojijo 60 sort namiznega grozdja. »Izbrali smo sorte, odporne proti glivičnim boleznim, pri katerih porabimo manj fitofarmacevtskih sredstev. Sadike namiznega grozdja smo pripeljali iz severne Evrope, a bolje uspevajo v Sloveniji. Namizno grozdje pridelujemo drugače kot vinsko grozdje. Razmišljati je treba kot sadjar, delati kot vinogradnik. Imamo manj trt na hektar, pridelek grozdja na hektar pa je večji,« razlaga. Namizno grozdje dozori v začetku avgusta, večino prodajo kar doma, lani je prišlo tudi v eno od trgovskih verig, kupuje ga grosist, nekaj ga vozijo tudi v vrtce in domove za starejše. »Naše namizno grozdje je lepo, debelo in hrustljavo, pridelavo bi še povečali, a je težko priti do kmetijskih zemljišč. Sploh na ravnini, z urejenim namakanjem in zaščito proti toči,« pravi Žan Bric.
O pridelavi namiznega grozdja je napisal diplomsko nalogo na ljubljanski biotehniški fakulteti. »Izračuni so pokazali, da je namizno grozdje sadje z najvišjo ceno. Pridelava je perspektivna, zato je to priložnost tudi za druge vinogradnike. Vipavskim kmetom pravim, naj se preizkusijo v gojenju namiznega vina, a še oklevajo. Z znanjem in izkušnjami bi jim pomagal,« dodaja.
Vrhunsko vino iz pikolita in poljšakice
Namizno grozdje je njihov butični pridelek, glavni pa je vino. Obdelujejo 7,5 hektarja vinogradov, ki so jih v zadnjih letih obnovili, letos bodo uredili še hektar novega vinograda. »Tam bomo pridelovali sorti pikolit in poljšakico. Gre za stari sorti, ki sta zgubili pomen, mi pa želimo s tehnološkimi ukrepi pridelati vrhunsko vino,« razmišlja Žan Bric, kako bodo popestrili izbor vin.
»Pri nas v spodnji Vipavski dolini ne gojimo pinele in zelena, pridelujemo malvazijo, rebulo in zeleni sauvignon. Od rdečih vin dajemo poudarek barberi, iz nje delamo rose, zorjen v lesenih sodih, in predikatno vino iz sušenih grozdnih jagod. Pred petimi leti smo pripeljali novo sorto rdečega vina, marselan, ki se počasi širi po Primorski. Iskali smo sorto, ki je manj občutljiva za kap vinske trte kot cabernet sauvignon. Marselan vsebuje manj taninov, je gladko, pitno vino, ki ne potrebuje dolgega zorenja. Zanimivo je, da med cvetenjem ta sorta izrazito diši,« pojasnjuje Žan Bric.
Energetsko učinkovita vinska klet
Trenutno prodajo 70 odstotkov vina v litrskih steklenicah in 30 odstotkov buteljk, postopoma pa bi radi obe številki obrnili. Nova vinska klet bo energetsko bolj učinkovita, da bodo porabili manj elektrike. »Ker smo obnovili vinograde, pričakujemo več vina in to je glavni motiv za gradnjo nove kleti. Moja želja je dvig kakovosti vina in da bi polnili več buteljk kot litrskih steklenic,« razlaga. Vsako leto pridelajo od 25 do 30 tisoč litrov vina.
Sobe z velnesom
Od leta 2007 se ukvarjajo tudi s turizmom. Pogostijo vnaprej napovedane skupine. Degustacijo vina pripravijo tudi na željo gostov, ki obiščejo njihovo kmetijo. Korak naprej bodo naredili s sobami in manjšim velnesom za svoje goste. »Po novem bo žena iz grozdja delala tudi marmelado, ki jo bodo naši gostje poleg vina in grozdnega soka lahko kupili tudi za domov. Pri turizmu računamo zlasti na tuje goste, ki že radi zahajajo v Vipavsko dolino, zvečer se sprostijo ob vinu, čez dan kolesarijo ali gredo na kak izlet, ob slabem vremenu bodo lahko šli v savno …,« načrtuje Bric.
Že starša sta želela dodati sobe, po nasvetu zavoda za turizem pa so se odločili za višjo raven kakovosti, kot so sprva načrtovali. »Tako se prilagajamo obiskovalcem Vipavske doline, računamo zlasti na tujce,« poudarja Žan Bric. Obe naložbi bo sam vodil, zdaj je glavna očetova beseda, potem pa bo Žanova.
Vinogradi v enem kosu
Posebnost njihove kmetije – poleg tradicije kmetovanja, ki traja od leta 1853 – je tudi to, da imajo večino zemlje, 13 od 15 hektarjev, okoli hiše v enem kosu. »Oče je parcele združil v en kompleks, da je obdelava lažja. Okoli vinogradov smo postavili ograjo, da divje živali ne morejo narediti škode. V Vipavski dolini imajo marsikje težave z divjimi prašiči, mi pa na srečo ne,« še pravi Žan Bric.
Letos bi rad vinsko klet in nov objekt s sobami in velnesom zgradil in pridobil uporabno dovoljenje. Z ženo nameravata kmetijo bolj promovirati in približati širši javnosti. »Odkrivamo izvoz na Poljsko. Na Vogrsko se je priselil Poljak, ki želi v domovino izvažati slovenska vina. Poljaki popijejo veliko vina, na sejmu v Varšavi in Krakovu smo že nastopili z našimi vini. Ugotoviti moramo, kakšen stil vina imajo na Poljskem radi in jim ga ponuditi,« za konec pravi podjetni Žan Bric, ki je član sveta za vinogradništvo in vinarstvo, posvetovalnega organa kmetijske ministrice, in je ravno končal funkcijo predsednika Društva podeželske mladine Primorske.
