»Slovenija ustvari 1,4 milijarde evrov letno več kot porabi. Kam to gre? Za kakovost življenja v Nemčiji in v ZDA,« je ob četrtkovi 117. obletnici ustanovitve socialne demokracije na Slovenskem dejal prvak SD Igor Lukšič. Danes mineva četrti dan, odkar smo Lukšiča povprašali, kaj natančno je s tem mislil (več v članku Iskanje Lukšičeve 1,4 milijarde. Odgovora še ni. Lukšič se na telefon ne oglaša, piarovec Socialnih demokratov Denis Sarkić pa nam je pojasnil: "Članek ste že objavili in to brez naših pojasnil. Razmislili bomo, kako in kdaj bomo odgovorili. Predsednik je danes po sestankih. Bomo odgovorili, ne morem pa obljubiti, da danes".
Zakaj je pomembno Lukšičevo pojasnilo
Analitik Jure Ugovšek je v iskanju Lukšičevih milijard naletel na slovenski presežek na tekočem računu plačilne bilance. Ta je v prvih letošnjih petih mesecih znašal 882 milijona evrov, v zadnjih sedmih mesecih pa približno 600 milijonov evrov. Torej v 12 mesecih do letošnjega maja nekaj manj kot poldruga milijarda evrov. Je Lukšič imel v mislih to številko? Odgovora na to vprašanje (še) ni.
Ker je Igor Lukšič predsednik po javnomnenjskih raziskavah trenutno najbolj priljubljene stranke, ki je tudi članica vladajoče koalicije, je po mnenju Financ pomembno, da čim prej in čim bolj jasno in kredibilno razloži, kako je prišel do zgoraj omenjenih številk.
Je varčevanje res napačna pot?
O tem, zakaj je varčevanje in posledično zmanjševanje proračunskega primanjkljaja ključno za okrevanje, je v današnji številki Financ pisal tudi gostujoči komentator Daniel Gros, direktor Centra za evropske politične študije (Center for European Policy Studies). Med drugim je zapisal: "Zmanjšanje primanjkljaja lahko kratkoročno vodi do večjega upada BDP, kot je obseg zmanjšanja primanjkljaja (če je tako imenovani multiplikator večji od ena), kar bi povzročilo povečanje razmerja med dolgom in BDP. A skoraj vsi ekonomski modeli kažejo, da zdajšnje zmanjšanje izdatkov slednjič mora dolgoročno voditi k večjemu BDP, saj omogoča nižje davke (in s tem zmanjšuje deformacije gospodarstva).
Čeprav se lahko razmerje med dolgom in BDP kratkoročno poslabša, bi moralo varčevanje dolgoročno vedno koristno vplivati na solventnost. Zato si povečanja razmerja med dolgom in BDP v južni Evropi ne bi smeli razlagati kot dokaz, da varčevanje ne učinkuje".
Prav tako se je v pogovoru za Finance o varčevanju, slovenski produktivnosti in krivdi za sedanje razmere razgovoril podjetnik Igor Akrapovič.
