Velik del prvega mesečnega podkasta Petra Frankla, v katerem je gostil velikega poznavalca geopolitike Boruta Pahorja, nekdanjega predsednika Slovenije in premiera, zdaj poslovneža, je bil namenjen novemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu. Objavljamo prepis nekaj izsekov iz podkasta, ki mu lahko prisluhnete tudi prek povezave finance.si/podkast.
Američani so s Trumpom zadovoljni ...
»Lani Trump ni zmagal proti establishmentu. Trump je zmagal, ker so njega podprli. Niso glasovali proti Bidnu, proti Harrisovi (protikandidatka na volitvah in nekdanja podpredsednica ZDA). Glasovali so za Trumpa. Naj vam povem podatek, ki to potrjuje. Ko je zmagal leta 2016, so takoj po volitvah, ko je bilo znano, da je Trump zmagal, izvedli anketo in zadovoljstvo ljudi z rezultatom je bilo 46-odstotno. Po lanskih volitvah je bilo z rezultatom zadovoljstvo 56-odstotno. Američani imajo predsednika, ki ga respektirajo, in če ste opazili, tudi mediji so se začeli zelo drugače obnašati do njega po tej zmagi. Trump je izkušen politik, ki ve, kako tečejo politični procesi v Washingtonu in po svetu, in ve, da je marsikaj mogoče.«
»Tisto, kar me tolaži, in upam, da to ni naivno tolaženje, je njegovo večkratno ponavljanje zagotovila volivcem, da je vojna v Ukrajini zato, ker on ni predsednik. Da je konflikt na Bližnjem vzhodu zato, ker on ni predsednik. Da on ni začel nobene vojne, kar je res. Trump v štirih letih, ko je bil predsednik, ni začel nobene vojne. Torej njegovo protivojno stališče me nekako pomirja, da ko sicer omenja možnost uporabe sile, to omenja zato, ker se v bistvu javno pogaja s tistimi, ki jim je to namenjeno.«
»Trump je absolutno vse prej kot neumen. V moji knjigi ga opisujem kar izdatno, na presenečenje mnogih. Zlasti ker sem v knjigi, ki je izšla pred nekaj leti, dopustil možnost, da je znova predsednik države. To se je zdelo mnogim nezaslišano, da dopuščam to možnost. Trump je vrgel politično rokavico politični korektnosti. On je ugotovil, da so Američani siti politične razprave, ki veliko govori, pa nič ne pove. Izbral je drug jezik. Američani so ga sprejeli in čeprav se z njim v mnogočem tudi ne strinjajo, ga volijo zato, ker vedo, s čim imajo opravka, pri demokratih pravzaprav nikoli docela niso vedeli, s kom imajo opravka.«
... prav tako Kitajci
»Tisto, kar Kitajci rečejo Trumpu in se mi zdi zelo zanimivo, je naslednje: Trump bo nedvomno sprožil trgovinske vojne, vendar bo pri tem ostalo. Pri trgovinskih vojnah. In to je za nas obvladljivo. Torej, Kitajci so s Trumpom zadovoljni bolj, kot bi kdo utegnil misliti. Pri demokratih so se vedno zelo zadržano obnašali. Spomnimo se obiska Nancy Pelosi (nekdanja predsednica predstavniškega doma kongresa ZDA) v Tajvanu, izjav Joeja Bidna (prejšnjega predsednika ZDA), ki je spremenil v bistvu na neki način ameriško politiko zadržanosti do vprašanja Tajvana v neko bolj, recimo temu, agresivno, zaščitniško politiko.
Pri demokratih niso bili jasni, kaj pomeni ta politika za njihovo namero, ki jo je izrazil Ši Džinping (kitajski predsednik) lansko leto, da bodo do leta 2048, ko bo stoletnica Kitajske, Tajvan tako ali drugače, če prevedemo whatever it takes, na vse načine pridružili Kitajski in bo to postalo enotno kitajsko ozemlje. Že danes zahod priznava tako imenovano politiko enotne Kitajske, vendar je pri Tajvanu, kot veste, cela vrsta problemov. No, Kitajska je s Trumpom v bistvu zadovoljna, ker meni, da bo ostalo pri trgovinskih vojnah. Seveda ne gleda zelo s simpatijami na te trgovinske vojne, ampak se jih zaveda, da bodo, in se bodo temu prilagodili.
Nedavne Trumpove izjave o Grenlandiji, o Mehiškem zalivu kot Ameriškem zalivu, o Panami in Kanadi Kitajce v bistvu na neki način pomirjajo. Kajti oni so iz teh izjav razumeli, da se je Trump odpovedal vplivu tam, kjer on ne vidi ameriške interesne sfere. Tajvan torej ni ameriška interesna sfera. Dal je več izjav, da ni pripravljen tja poslati vojske, medtem ko, kot veste, je na tiskovni konferenci na vprašanje novinarja, ali izključuje uporabo sile za recimo Panamski prekop ali za Grenlandijo, odgovoril, da je ne izključuje. Ko so ga vprašali za Kanado, je rekel, da jo izključuje in da bo šel samo z ekonomskimi pritiski.«
EU nima ekonomskih razlogov, da bi bila Trumpa vesela …
»Mi vemo, da Trump nikoli ni imel velikih in dobrih sentimentov do EU, in tukaj lahko pričakujemo marsikaj. Imamo eno konceptualno, recimo temu, strukturno razliko, ki je v nebo vpijoča in dela nas seveda za slabšega pogajalca, slabšega partnerja v odnosu z Američani. Ti imajo zdaj predsednika, ki je malček tudi avtokrata. EU ima komisijo. Evropa nima politično močnega voditelja ali pa skupine voditeljev, ampak sploh pa ne voditelja, kot je Trump, da bi lahko na enaki ravni pravzaprav vodila pogajanja o interesih Evrope. Zdaj se bo pri Trumpu pokazalo, kako je Evropa pravzaprav šibka. EU ni ukrojena tako, da bi se lahko uspešno pogajala z voditelji držav, kot so Trump, Ši Džinping, Putin (ruski predsednik) in tako naprej.«
»Zaenkrat imam nedorečeno mnenje o tem, kaj Ursula von der Leyen kot predsednica evropske komisije, ki je najpomembnejša funkcija EU, lahko stori. Dve možnosti sta: ena, da ji res uspe vriniti agendo nekdanjega predsednika ECB Maria Draghija kot bistveno agendo EU.
To bi potem pomenilo, da EU ima neke možnosti, da se postavi. Da ne bo na pogajalski mizi, ampak za pogajalsko mizo. Če pa ji to ne bi uspelo, da se bo EU relativno hitro zbrala kot enotni gospodarski subjekt, bo žrtev. Če evropska komisija ne bo dober pogajalec s Trumpom, potem se bodo s Trumpom začele pogajati države. To za Slovenijo zagotovo ni dobro.«
… pa tudi Slovenija ne
»Ko sem bil predsednik republike, sem bil povabljen, da se ustanovi iniciativa Tri morja. Z njo je želel Trump omejiti ruski izvoz energentov v vzhodno Evropo in zlasti v Nemčijo. Jaz sem to iniciativo sprejel, sem bil na ustanovnem sestanku skupaj s hrvaško predsednico (Kolindo Grabar-Kitarović) in mojim poljskim prijateljem Dudo (poljski predsednik Andrzej Duda), ampak sem takrat rekel, bom zraven, če bo tudi nemški predsednik (Frank-Walter Steinmeier) zraven. No, na koncu se je izkazalo, da nemški predsednik sicer ni sodeloval kot polnopravni član, ampak na slovensko zahtevo je bil zraven. To je bilo za Nemce zelo pomembno, ker so že takrat vedeli, da Trump želi Nemčiji odvzeti poceni energente. S tem, ko ji vzame poceni ruske energente, Nemčijo spravi na kolena. Točno to se dogaja.
Poleg tega se je zavezala k zelenemu prehodu, ukinila jedrske elektrarne, v bistvu zaprla premogovnike. To je Nemčijo seveda zdaj spravilo na kolena, saj je bila njena konkurenčnost odvisna od poceni energentov. To je seveda povezano tudi s slovensko konkurenčnostjo. Zdaj imamo celo vrsto statističnih podatkov, ki so na prvi pogled čisto v redu, denimo strašno visoka zaposlenost, imamo podpovprečno zadolženost države. Ampak pazite, ko pride do zaostrenih razmer, in jaz sem to čutil – jaz sem to čutil kot predsednik vlade leta 2008, 2009, zlasti 2010, ko smo šli na mednarodne finančne trge. Če ste majhni, ste bolj ranljivi kot velike države. Zato moramo biti super, super dobri, da bi bili odporni.«