Nas je brexit presenetil? Ne bi nas smel, ker je bil izid referenduma ves čas negotov. Ker pa gre za prvi izhod iz EU, ni jasno, kako bo potekal, niti ni jasno, ali ga bodo zares izpeljali, pravi Mrak. Možnost izstopa države iz članstva v EU je sicer od leta 2007 opredeljena v 50. členu lizbonske pogodbe. »Za zdaj je jasno le to, da bo proces zapleten in dolgotrajen.«
Kaj izhod pomeni za EU?
Z globalnega vidika bo EU precej manjša, kot je bila, skupni trg se bo zmanjšal. »V diskusijah je imela VB vedno vlogo liberalističnega šampiona, kar se bo precej poznalo v prihodnjih razpravah. Hkrati je članica varnostnega sveta OZN - vse to bo precej spremenilo EU«, pravi Mrak.
Po njegovi oceni bo dvoletno obdobje izstopnih pogajanj zelo podobno pogajanjem za vstop, zato je časa malo. Če po dveh letih v pogajanjih ne bo soglasja, bo to pomenilo neurejen izstop Velike Britanije iz EU, izgubo dostopa do trga in izgubo drugih ugodnosti. Mrak pričakuje, da bo to turbulentno obdobje, v katerem bo veliko možnosti pravnih zapletov.
»To, kar se zdaj dogaja na valutnih trgih in na borzah, so kratkoročni odzivi. Srednjeročno pa bo vse precej bolj zapleteno. Velika Britanija izvozi približno 50 odstotkov izdelkov na trge EU. Če bodo izgubili dostop do trga, bo to velik šok za podjetja. Za podjetja so zato odločilni trgovinski aranžmaji,« pravi Mrak.
Pričakujte zamike pri naložbah
»Ni nujno, da bo EU dobrohotna v pogajanjih o dostopu do trga, če Britanci ne bodo dobrohotni glede pretoka delovne sile. Prav prost pretok delovne sile pa je bil glavni razlog za brexit. Med drugim lahko pričakujemo zamike pri naložbah«, pravi Mrak.
Po njegovi oceni brexit kaže na globlje težave procesa evropskih integracij. Če ne bo korenitih sprememb v EU, se bo srednji razred, ki je v zadnjih letih izgubljal, tudi v prihodnje selil med volivce populističnih strank.
Kako lahko stvari preobrnemo?
Evropa se bo morala lotiti precejšnjih sprememb, če se bo hotela spoprijeti s krizo. »Nujna bo osamosvojitev EU iz sledilca v soustvarjalca - tako na področju varnostnih vprašanj, zunanje politike kot koncepta gospodarskega razvoja. Če ne bo temeljitih sprememb, bodo hitro sledili naslednji odhodi držav. Če pride do odhoda kakšne pomembnejše evrodržave, bodo težave EU še precej večje,« pravi Mrak.
In kaj vse bo v EU po odhodu VB drugače?
Britanija je imela pomembno vlogo pri oblikovanju trgovinske politike EU. »Brexit pomeni manjšo verjetnost sprejetja trgovinskega sporazuma z ZDA,« pravi Mrak, drugačna bo politika konkurence, pa tudi skupna kmetijska politika se bo spremenila.
»Če v EU ne bo korenitih sprememb, se bo nadaljeval vzpon populizma, prihajajo novi referendumi. Za začetek bo treba stabilizirati obrobje EU, pri tem mora EU prevzeti večjo vlogo. Spremeniti je treba koncept gospodarskega razvoja pri politikah konkurence in pri politiki državnih pomoči - to bo odločilno. Največ težav bo v državah, kjer ni industrije, treba bo delati za njihovo industrializacijo.«
Mrak pravi, da so nujne velike spremembe na področju obdavčitve transnacionalnih podjetij, treba pa bo razmisliti tudi o fiskalnih transferjih med državami.
»Nisem pa prepričan, ali za to obstaja politična pripravljenost,« se sprašuje.
