produktivnost
Vodilni vsakega slovenskega podjetja bi sami zase morali vedeti, zakaj poslujejo tako, kot poslujejo, a se hkrati vprašati, ali je to tudi najboljša pot za podjetje dolgoročno. In naj cilj ne bo zgolj vzdrževanje odpornosti, temveč pridobivanje dolgoročne antifragilnosti podjetja na globalni ravni.
V štirih izstopajočih slovenskih podjetjih smo povprašali, kaj je njihov recept za visoko dodano vrednost na zaposlenega.
Demagoške debate o tem, kdo dela, kdo ne, koliko si kdo zasluži in kdo ne, ker »kofetka« cel dan, ne bodo pripeljale do želenega rezultata.
Že v bližnji prihodnosti ljudje od raka ne bodo več tako množično umirali, a bodo za pridobljeno daljše življenje morali tudi dlje delati.
Kaj kažejo zadnje projekcije o staranju prebivalstva v EU in Sloveniji ter kako v času demografskih sprememb zgraditi vzdržen sistem socialne varnosti.
Slovenci raje lagodno živimo, kot da bi bili ambiciozni. Živimo zdaj in zakaj bi tvegali, da bi nam država vzela še več?
Eno lepših daril prihodnjega leta bo, če bomo lahko začeli brati poročila, kako so se slovenska podjetja iztrgala iz produktivnostne črne luknje zadnjih 15 let.
Ob prehodu na krajši delovni teden so ohranili višino plač, produktivnost in uspešnost podjetja pa sta se povečali.
V času diktature učinkovitosti je poštena, hitra in prijazna osebna komunikacija pomembna konkurenčna prednost.
Preden se generativna umetna inteligenca lahko izkaže za dolgoročno koristno, se morata umiriti tako pretirano navdušenje kot preplah.
