Sirkovi iz Biljane v Goriških brdih so prve steklenice z vinom napolnili že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, a nase so opozorili predvsem lani s penino marcus extra brut, ki so ji letos dodali še odlično rosé različico.

Na obrobju slovenske Istre, na Plavjah, smo obiskali vinsko klet KlenArt, kjer družinsko zgodbo ustvarjata Aleksander in Iztok Klenar. Zadnji je bil dolga leta glavni enolog Vinakopra, ki se ga je prijel vzdevek oče sodobnega refoška.

Pod blagovno znamko M-enostavno dobra vina vinar Gregor Mikuž že vrsto let prideluje vina v Radizelu na obronkih Pohorja.

V vinski kleti Statera, ki leži prav na meji med Slovenijo in Hrvaško, nastajajo sočna, živahna in lepo urejena vina s poudarjeno primarno aromatiko, značilno za Štajersko.

Slovenski pivci, ki so dokaj tradicionalni, za zdaj ne kažejo pretiranega zanimanja za vino v pločevinki. Očitno pa nimajo nič proti mešanim pijačam na osnovi vina v tej embalaži.

V Dutovljah na Krasu smo bili pri vinarju Jošku Renčelu, klenem Kraševcu, za katerega je že Ljubljana tujina, čeprav hodi po vsem svetu. A ko govorimo o vinski tradiciji, je drugačen od večine, saj ne prisega le na teran in vitovsko.

Vinogradi v tej španski pokrajini se razprostirajo na planotah tja do osemsto metrov nadmorske višine, glavna sorta grozdja pa je tempranillo. V Rioji najdemo vse od tradicionalnih kleti in postopkov pridelave do vrhunske kulinarike, futurističnih zgradb in prestižnih hotelov.

Naredili smo kratek pregled vinskih barov oziroma ljubljanskih lokalov, kjer igra vino glavno vlogo. Eni so klasični vinski bari, drugi bolj vinoteke, tretji dajejo večji poudarek kulinariki. Odpirajo se tudi novi.