Zakaj bi bilo omejeno, koliko digitalnih evrov bi kdo lahko imel, in s kakšnimi stroški bi bilo povezano plačevanje z njimi.

Glede na obseg obveznic, ki jih ima ECB, se zdi njen pristop h kvantitativnemu zaostrovanju naravnost homeopatski. Pri trenutni stopnji bo program nakupov sredstev prišel na ničlo čez približno 15 let.

Borzno realnost precej bolje od rasti indeksa razlaga dejstvo, da je 490 tečajev delnic od 500 na newyorški borzi upadalo oziroma stagniralo.

Inflacija je namreč prav tako blizu vrha in se bo do konca leta znižala vsaj za polovico, ocenjuje nekdanji prvi ekonomist londonske Lloyds Bank.

Trenutna nerazvitost trga zelenega zadolževanja je gojišče za novo velikansko sistemsko misalokacijo kapitala.

Oblasti so pred »bank runom« obvarovale ameriški bančni sistem, a so hkrati vanj vgradile še več tveganj – dodatni moralni hazard, reševanje insolventnih bank in izdajanje posojil brez ustreznega kritja.

Rast pa se še ne ustavlja, saj še kar prevroča inflacija ECB sili v konkretnejše dvige obrestnih mer.

Banke za depozite komitentom še vedno ne plačujejo tako rekoč nič, mastno pa jih obrestujejo pri Banki Slovenije in z vse dražjimi posojili.

Glavno je, da je centralna banka še vedno sposobna izvajati svojo denarno politiko, vse drugo je stvar »cikla«.

Od vrha v začetku leta 2021 so izgubile že petino vrednosti, meri Bloombergov globalni obvezniški indeks.