mednarodni odnosi
Vse pogosteje se omenjajo obrambne tehnologije kot panoga, kamor naj bi se začela stekati večja količina finančnih sredstev tudi v Evropi.
O zgodovinskih okoliščinah, številkah, ljudeh in priložnostih, ki so krojili zadnjih 70 let slovensko-italijanskih odnosov.
Sinofobija se hrani sama s seboj, strah začenja dobivati priokus dejstva, nevarnost nehotenega spopada s Kitajsko pa je čedalje večja.
Nasprotovanje držav v razvoju je odsev njihovega rastočega občutka, da jim Svetovna trgovinska organizacija (STO) ne more ničesar več ponuditi. Gre za predpostavko, da STO enostransko služi interesom velikih podjetij, in ne povprečnemu človeku v državi z majhnimi ali srednje velikimi dohodki.
Prostora za rast vse krepkejše menjave in naložb med Slovenijo in ZK je še zelo veliko, poudarja ob obisku slovenskih podjetij in vlade.
Za veliko ekonomistov in analitikov je trenutno izhodišče mehek pristanek: da se bodo razvita gospodarstva izognila recesiji, da bo rast pod potencialom in da bo inflacija upadala proti dvoodstotnemu cilju do leta 2025.
Ker se geopolitične napetosti zaostrujejo, po anketah pa je Trump trenutni favorit za zmago na ameriških predsedniških volitvah, bo, kot kaže, tudi to leto burno za svetovno gospodarstvo
Karkoli se bo zgodilo v naslednjem krogu ameriških volitev, pričakujte nadaljnje sankcije in vrsto drugih omejevanj trgovine s Kitajsko. Če kitajsko vodstvo ne bo korenito spremenilo svoje usmeritve, bo obsežnejša trgovinska vojna postala čedalje verjetnejša.
Za to, da bi se različni deli sveta poenotili pri miroljubnih in pravičnih rešitvah ter spoštovanju mednarodnega prava, se morajo vse večje sile iskreno zavezati reformi multilateralizma – tako prek multilateralnih razvojnih bank kot v ZN.
Možnost zamenjave vlad v Gazi, na Zahodnem bregu in v Izraelu lahko pomeni podaljšanje obdobja negotovosti in vzpon še bolj radikalnih sil. Lahko pa bi na oblast prišel nov kader izraelskih in palestinskih vodij, ki so bolj pripravljeni dati možnost miru.
