Evropa je pri rešitvah za zeleni prehod skoraj povsem odvisna od Kitajske. Zdravljenje odvisnosti bo dolgo in drago.

Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo: Začnimo z meritvami. Koliko vode izgubljajo posamezna komunalna podjetja? Ne vemo, ker ni dobrih podatkov, koliko vode komunalna podjetja sploh črpajo.

Poslovni tisk je bolj osredotočen na kazalnike, ki se znižujejo, in izpusti, da večine porabnikov to sploh ne zadeva.

ZDA so bile od šestdesetih do devetdesetih let 20. stoletja glavne proizvajalke redkih zemelj, nato je Kitajska z nizkimi cenami večino proizvajalcev spravila v bankrot. Američani zdaj gradijo svojo oskrbovalno verigo, čeprav te umazane panoge doslej nihče ni hotel imeti doma.

Pri zapiranju pipe za financiranje vojne bodo imele pomembno vlogo sankcije. Hkrati pa so sankcije krog povračilnih ukrepov, iz katerega se težko rodijo zmagovalci, pravi Marko Budler z Ekonomske fakultete v Ljubljani. Vsak ukrep, ki zavira Putinovo vojno, razkriva, kako smo prepleteni.

Zadnjih 25 let so se nabavni menedžerji ukvarjali z iskanjem dobaviteljev na Kitajskem, zdaj prihaja v ospredje regijski ekonomski nacionalizem.

Kako to, da je bil lahko včasih Sueški prekop zaprt osem let, pa to ni sesulo evropskega gospodarstva, zdaj pa šestdnevno zaprtje podira domine v oskrbovalnih verigah?

Povečanje prodaje elektronskih naprav med pandemijo, nenasitno kitajsko kopičenje zalog čipov in strukturne spremembe v industriji polprevodnikov so sprožili pomanjkanje polprevodnikov v kopici industrijskih sektorjev. Slovenska podjetja se na svetovno krizo odzivajo s prilagajanjem naročil, povečevanjem zalog in iskanjem drugih dobaviteljev čipov.

Tomaž Dimnik, CGS plus: V kriznih razmerah se je hitrost proizvodnje končnih izdelkov s 3D-tiskom izkazala kot velika prednost pred klasičnimi tehnologijami. Odzivati se je mogoče hitro in že naslednji dan imeti končni izdelek.