Po neuspešnem poskusu prepričati internetno industrijo, da bi namesto piškotkov sprejela kompliciran sistem sledenja uporabnikov FLoC, Google zdaj predlaga nekaj novega.

Ukrepi, kot sta brisanje podatkov, ki jih imajo podjetja o vas, ali razmislek o onesnažujočih naborih podatkov z lažnimi primeri, lahko otežijo učenje natančnih modelov strojnega učenja.

Obtožbe o skrivnem dogovoru velikanov iz Silicijeve doline so zarezale v osrčje ameriške poslovne kulture.

Bo boj zoper Amazon, FB in druge rodil več svobode in trga? Ali pa se bo izlegel nov birokratski zmaj?

Edina stvar, ki bo po besedah Maxa Schremsa uradnike v Washingtonu prisilila k večjemu varstvu podatkov evropskih uporabnikov, bo grožnja izgube posla.

Povišana telesna temperatura je lahko eden od simptomov okuženosti z novim koronavirusom, toda kako jo natančno izmeriti? Infrardeči termometri in kamere niso popolna rešitev, tu pa je še vprašanje varovanja zasebnosti

Google bo za 1,9 milijarde evrov prevzel proizvajalca trendovskih pametnih zapestnic in športnih ur Fitbit. Prevzem že sproža številne pomisleke, ali bi spletni velikan, ki je bil letos dvakrat kaznovan zaradi kršitev pravil o varstvu osebnih podatkov, podatke o zdravju in počutju Fitbitovih uporabnikov lahko zlorabil za usmerjeno oglaševanje.

Po številnih ekscesih je zaščita zasebnosti v digitalnem svetu postala tako vroča tema, da k njej pozivajo celo nekateri vlagatelji v tehnološke družbe. Toda kakšne vzvode imamo za zaščito svojih podatkov, kaj smemo in kaj zares lahko zahtevamo od tehnoloških družb ter ali lahko podatke, ki smo jih že podarili v hlepenju po brezplačnih storitvah, vzamemo nazaj in spravimo pod nadzor?