Z neusmiljenim izsekavanjem gozdov planet še bolj tone v brezno podnebne krize. 

Globalno izsekavanje dreves in količina izpustov CO2 nezadržno rasteta. EU prepoveduje uvoz spornih izdelkov, hkrati pa subvencionira termoelektrarne na les.

Planet smo že segreli za 1,3 stopinje Celzija, vsako leto bi morali zgraditi za tisoč gigavatov novih obnovljivih virov energije, veliki onesnaževalci in industrija fosilnih goriv pa vztrajajo pri uničevalski politiki.

Nekateri znanstveniki bi prepovedali raziskave na tem področju, češ da je tovrstni geoinženiring prenevaren. Drugi zagovarjajo raziskave, a so močno proti implementaciji, dokler ne bomo razumeli vplivov, ki jih imajo te metode.

Podnebna kriza je glavni razlog za to, da vlagatelji opuščajo naložbe v podjetjih.

Gospodarska rast je glavni pogoj za okoljsko vzdržnost: gospodarski dinamizem in izboljšanje življenjskih razmer sta odločilna tako za financiranje podnebnih ukrepov kot za pridobitev ustrezne javne podpore zanje.

Preventivno ukrepanje je cenejša izbira od sanacije posledic, na kar kažejo tudi ocene izgub letošnjih poplav in lanske suše.

Pri migracijah, povzročenih s podnebno krizo, plačujejo višjo ceno najubožnejši, marginalizirani, diskriminirani in brezpravni, tisti, ki imajo pri stopnjevanju podnebnih sprememb obrobno vlogo.

Število zaradi okoljskih nesreč razseljenih ljudi naj bi se v prihodnjih letih močno povečalo, a se vlade na to še vedno odzivajo počasi.