Kako jim gospodarska negotovost, konkurenca, regulatorji in vsakdanje težave z dolgovi porabnikov kvarijo zabavo

Več tekmecev iz dejavnosti »kupi zdaj, plačaj pozneje«, ki so sicer bistveno manjši, je namreč že v resnih težavah

Vlada po eni strani govori o vprašanju natalitete, po drugi pa ne naredi (skoraj) ničesar, da bi rešila vprašanje stanovanjske oskrbe mladih.

Slovencu se ni treba bati, da bo zapravil več kot 12 svojih povprečnih letnih plač in na koncu pristal v neizolirani hiši z vlago ali plesnijo, ki se mu lahko ob večjem potresu podre celo na glavo

Posojilna aktivnost bank po diktatu, posojila z odplačevanjem samo obresti v prvih letih in ležarine za velike presežke na bančnih računih so trije ukrepi, ki bi jih za izhod iz gospodarske krize izbral ta nekdanji londonski upravljavec premoženja in zdaj vlagatelj v nepremičnine na karibskem otoku Sveti Bartolomej.

Obsega dolgov ne glejmo vsaj do izhoda iz pandemije. Samo državna poraba nas lahko reši pred še hujšim uničenjem zaradi ohromelosti gospodarstva ob pandemiji, pravijo ekonomisti. Edino razvite države oziroma največja denarna območja so tista, ki so se pred prežečo dolžniško krizo nekako vkopala ob pomoči največjih centralnih bank, pri vseh drugih pa je razvoj dogodkov precej bolj nepredvidljiv. Obrnili smo se na dolgoletnega prvega ekonomista newyorške banke Citigroup, na direktorja globalnega bančništva pariške Mazars Group in na profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete.

O pasteh množičnega zadolževanja po svetu, o tem, kako se izogniti novi in slabo predvidljivi globalni dolžniški krizi, o tveganju družbenih pretresov, o posojilni igri Kitajske, o nujnosti nadvse produktivne uporabe izposojenega svežega denarja in še o čem, smo se pogovarjali s Carlom Tannenbaumom, glavnim ekonomistom družbe Northern Trust s sedežem v Chicagu, ki za stranke upravlja 1.300 milijard dolarjev premoženja.