Hrvaška
Tako pravi prvi človek A1 Slovenija po desetletju dela v Beogradu in pred selitvijo v Zagreb. S hrvaškim trgom pričakuje več sinergij, kot jih je lahko s srbskim.
Zaradi birokratske ravnodušnosti države bi se naši uspešni startupi lahko začeli seliti v naprednejšo Hrvaško.
Ima pa veliko hitrejšo rast razvitosti glede na povprečje EU od slovenske
Ljubljana ima dva nočna vlaka: v Zürich in do Stuttgarta čez München; vsak dan imamo tudi direktne povezave na Dunaj, v Budimpešto, Trst in Zagreb ter za Frankfurt.
"Sola in Zala bosta vedno slovenski blagovni znamki," pravi nova lastnica priljubljenih brezalkoholnih pijač, podjetnica Nina-Christina Stanić, ki si je v uspešnem družinskem podjetju začrtala svojo pot.
Zagrebško podjetje Prostoria je v desetih letih delovanja z izvrstno oblikovanim in izdelanim oblazinjenom pohištvom prodrlo na vse pomembne globalne trge.
Tudi zato, ker so se Avstrijci glede mejnega nadzora s Slovenijo pokazali kot neverodostojni, je prav, da podiramo ograjo pred Hrvaško.
Infobip ustvarja milijardne prihodke, aplikacija za učenje matematike Photomath ima več kot 270 milijonov prenosov, Rimac pri Zagrebu gradi razvojni center s Porschejem, v skladiščne robote Gideon Brothers vlaga ameriški Koch. Domači in tuji vlagatelji dajejo milijone v številne hrvaške startupe. Kaj je v ozadju?
Samorogi prinašajo donos skladom tveganega kapitala, zaposlujejo veliko število visokokvalificiranih ljudi, v državno blagajno vplačujejo davke in prispevke in si lahko privoščijo vračati v lokalno okolje.
V jesensko-zimskem času v notranjosti Istre z obeh strani meje turistov skoraj ni več, rdeče obarvano listje ruja poživlja naravo, temperature pa so prijetnejše kot v celinskem delu Slovenije.