Kitajska
Sinofobija se hrani sama s seboj, strah začenja dobivati priokus dejstva, nevarnost nehotenega spopada s Kitajsko pa je čedalje večja.
Majhen otok ob jugovzhodni obali Kitajske v marsičem spominja na Slovenijo. Drugačen od eksotike Tajske in Filipinov bo všeč zlasti popotnikom, ki si dopusta ne predstavljajo le pod palmami na peščenih plažah.
O vnovičnem uravnoteženju kitajskega gospodarstva sem resno začel dvomiti leta 2021, ko so kitajski regulatorji začeli zatirati internetna podjetja.
Karkoli se bo zgodilo v naslednjem krogu ameriških volitev, pričakujte nadaljnje sankcije in vrsto drugih omejevanj trgovine s Kitajsko. Če kitajsko vodstvo ne bo korenito spremenilo svoje usmeritve, bo obsežnejša trgovinska vojna postala čedalje verjetnejša.
Kitajska je zaradi kombinacije dosežkov in spodrsljajev od reforme in odprtja v svet v osemdesetih letih minulega stoletja do danes še bolj poučen primer, kot če bi šlo le za čudež.
Opažanje, da je »življenje zdaj boljše kot kadarkoli prej v preteklosti«, je morda res držalo za leto 2013, danes pa verjetno ne drži več.
Veliki premiki v trgovinskih politikah najmočnejših držav v zadnjem letu kažejo, da so prosto trgovino že v polni meri zadušile trgovinske omejitve s carinskimi dajatvami, prepovedmi izvoza in uvoznimi kvotami. Največje žrtve »geoekonomske razdrobljenosti«, razdeljenosti sveta na dva trgovinska bloka – ZDA in EU proti Kitajski in Rusiji, bodo države v razvoju.
Če je cena obvarovanja gospodarstva pred ukoreninjeno deflacijo šibkejši juan, je to cena, ki se jo splača plačati.
Kaj se dogaja v milijardnem svetovnem poslu z luksuzom, kako na trg vstopa srednji sloj, na katere statusne simbole stavijo nove generacije porabnikov.
Natančen pregled kitajskega načrta vnovičnega uravnoteženja gospodarstva me je pustil hladnega.
