ceste
Čeprav investitorji napovedujejo močnejše gradbene aktivnosti, pa slovenske gradbince skrbi, ker novih javnih naročil večjih vrednosti skoraj ni.
Premikanje po Soveniji in po regiji bo tudi v prihodnjih letih let zahtevno, pripravimo se na zastoje pred Karavankami, pred Luko Koper in pred Ljubljano
Za zajezitev hitre rasti prometa so na Švedskem leta 2006 uvedli pilotni projekt, ki mu je na začetku nasprotovalo od 60 do 70 odstotkov prebivalcev, po poteku poskusne dobe pa je dobil podporo na referendumu. Zakaj Ljubljana ni Stockholm?
Ali bi lahko prometne zamaške reševali tako, da bi več potnikov in tovora preusmerili na vlake?
Vzpon na Transfagarasan v Romuniji, Džebel Hafit v Abu Dabiju, Visoki Atlas v Maroku, Angeles Crest v Kaliforniji, prek otokov do Key Westa na Floridi ali preprosto med zavoji slovenskih biserov.
V Kampali imamo 2.100 kilometrov cest, le slaba tretjina je asfaltirana. Na asfaltiranih cestiščih pa imamo po decembrski oceni mestnih oblasti kar za 8.500 kvadratnih metrov lukenj, ki jih vsak dež še poglobi in poveča.
Ši Džinpingova pobuda BRI se premika proti manjšim in učinkovitejšim projektom, poudarek je na bogatejših državah, čedalje več je mehkejših projektov od zdravstva do digitalizacije; tektonski premiki na zahodnem Balkanu.
V železniško infrastrukturo in promet naj bi investirali skupaj 566 milijonov evrov, kar je približno 200 milijonov več kot lani, za ceste pa bo denarja manj.
Kje so se zataknile napovedi o infrastrukturnih obveznicah, o gradnji hitre proge med Ljubljano in Celjem, o ljubljanskem železniškem vozlišču, progi proti Brniku - in kako napredujejo glavni projekti na razvojnih oseh.
Doslej so bili vsi železniški projekti za Slovenijo predragi, ekonomsko neučinkoviti in politično neizvedljivi, minister Vrtovec pa pravi: vse lahko rešimo, denar ni težava!