odpadki
Pričakujemo, da se bo tehtnica nagnila na stran recikliranega materiala, ker bodo izdelki iz prvotne surovine bolj obdavčeni, ker se bo povečala dosegljivost materiala zaradi ločenega zbiranja in ker se bo več podjetij ukvarjalo z industrijsko reciklažo, pravi Eva Szabo iz Paccorja.
Porabniška dilema prihodnjih let bo v znamenju izbire med trajnostno oblikovanim in obnovljenim rabljenim izdelkom.
Ko posnamemo fotografijo, si niti ne predstavljamo, da bi to lahko imelo kaj več kot droben vpliv na podnebje. Toda naše spletno življenje je veliko bolj uničujoče za planet, kot si mislimo.
Evropska komisija je tik pred tem, da vse bolj uporabljano kemikalijo uvrsti na seznam potencialno rakotvornih snovi v primeru vdihavanja. Kako bo to vplivalo na poslovanje Cinkarne in premaznikov ter zakaj je bila v postopku klasificiranja tudi Slovenija tarča kritik bruseljskih nevladnikov?
Nova evropska direktiva, ki prepoveduje izdelke iz plastike za enkratno uporabo, bo pospešila iskanje alternativ: za zdaj tehnološko zaostajamo, a se razmere spreminjajo. Pri startupu Evegreen denimo hočejo v pol leta vzpostaviti proizvodnjo granulata za bioplastiko, po katerem povpraševanje eksplozivno narašča.
Odpadkov je preveč, da bi se jih lahko rešili le z recikliranjem in razkrajanjem. Kako lahko sami zmanjšamo njihovo količino in strupenost, ne da bi si otežili življenje, in kaj vse je za to že na izbiro v Sloveniji.
Odpadke podjetja čedalje pogosteje uporabljajo za razvoj novih izdelkov; deloma iz iskrene skrbi za okolje, deloma pa zaradi pritiska okoljskih organizacij in zagroženih kazni. Paleta je pisana, od biogoriva iz kavne gošče, ki ga izdelujejo v Londonu, do stola iz plastenk, ki je nastal v Ljubljani. Zakaj ni tovrstnih izdelkov še več?