Rusija
Ruski uvoz se je po podatkih ruske centralne banke z 254 milijard dolarjev v letu 2019 povečal na 304 milijarde dolarjev v letu 2023. Vzroka za to sta dva. Prvi je, da je Kitajska občutno povečala svoj izvoz v Rusijo. Drugi pa, da zahodni nadzor nad izvozom »pušča«.
Pred predsedniškimi volitvami v Rusiji povzemamo analizo vrhunskega finskega poznavalca o tem, kako drugačna je ruska miselnost od tiste, ki smo je vajeni na zahodu, in zakaj je tako.
Ker je marec (ko bodo ruske predsedniške volitve) tu, pričakujemo (delno) blokiranje spleta ali nezmožnosti dostopanja do več storitev, pravijo v organizaciji Roskomsvoboda.
Karkoli se bo zgodilo v naslednjem krogu ameriških volitev, pričakujte nadaljnje sankcije in vrsto drugih omejevanj trgovine s Kitajsko. Če kitajsko vodstvo ne bo korenito spremenilo svoje usmeritve, bo obsežnejša trgovinska vojna postala čedalje verjetnejša.
Čisti prihodki od prodaje nafte so oktobra predstavljaki tretjino vseh prihodkov ruskega proračuna, kar je rekord v obdobju od napada na Ukrajino.
Veliki premiki v trgovinskih politikah najmočnejših držav v zadnjem letu kažejo, da so prosto trgovino že v polni meri zadušile trgovinske omejitve s carinskimi dajatvami, prepovedmi izvoza in uvoznimi kvotami. Največje žrtve »geoekonomske razdrobljenosti«, razdeljenosti sveta na dva trgovinska bloka – ZDA in EU proti Kitajski in Rusiji, bodo države v razvoju.
Kombinacija zgodovinskih razlogov in osebnih interesov vodi v to, da južnoafriška vlada raje prijateljuje z Rusijo kot z evropskimi in severnoameriškimi trgovskimi partnerji, četudi je cena tega prijateljstva trenutno zelo visoka.
Trda moč je potrebna za odvračanje, za to, da je ni treba uporabiti, njena uporaba pa je lahko ob pomanjkanju mehke moči tudi kontraproduktivna.
Zaradi povečane odvisnosti od bližnjevzhodne nafte bo Evropa veliko bolj ranljiva za geopolitične napetosti v regiji, kjer pa vse močnejša postaja tudi Kitajska.
Obrestne mere bi zaradi krčenja črpanja nafte lahko dvigovali višje, se sliši iz centralnobančnih krogov.