Tomislav Jukić je v širši javnosti tako rekoč neznan, čeprav je v zadnjih 20 letih z ženo Mojco Goričan in drugimi družinskimi člani zgradil donosen imperij s prodajo medicinskih izdelkov slovenskim bolnišnicam, zlasti za radiologijo in nevrokirurgijo, kardiologijo ter srčno in žilno kirurgijo.
Od leta 2003 do zdaj so tri podjetja v lasti Tomislava Jukića, Mojce Goričan in družinskih članov s skupaj okoli 40 zaposlenimi prodala slovenskemu javnemu zdravstvu za 108 milijonov evrov medicinskih izdelkov, kar jih po supervizorju uvršča med največje zasebne dobavitelje zdravstvu. Bilance pa kažejo, da so celotni prihodki treh podjetij v obdobju od 2003 do 2014 znašali 144 milijonov evrov, čisti dobiček pa 24,6 milijona evrov. Drugače rečeno, podjetja Jukićevih so doslej povprečno na vsakih 100 evrov prihodkov pridelala 17 evrov čistega dobička (za primerjavo, pri Krki je lani ta kazalec - čista dobičkovnost skupnih prihodkov - znašal malo manj kot 12). A je zaradi pravičnosti treba ob tem povedati, da je nuja po varčevanju v zdravstvu v zadnjem času vendarle obrodila nekaj sadov: podjetje Thomy F.E. je denimo nekoč na vsakih 100 evrov prodane medicinske opreme zaslužilo kar 23 evrov, lani pa »samo« (še vedno zavidanja vrednih) 14 evrov.
Kako je tako donosno poslovanje mogoče, saj gre pri podjetjih Jukićevih »zgolj« za preprodajo medicinskih izdelkov svetovnih proizvajalcev, ki jih je tudi na slovenskem trgu zelo veliko, torej bi pravzaprav konkurenca morala pripomoči k zmernejšim cenam in maržam posrednikov? Več o tem v nadaljevanju, najprej pa poglejmo imperij Jukićevih.
Prvič skupaj na lestvici
Družinska lastniška razmerja so se z leti precej spreminjala. V podjetju Thomy F.E. za medicinska zastopstva sta sredi devetdesetih let začela delovati zakonca Tomislav Jukić in Mojca Goričan. V letu 1999 sta ustanovila podjetje Cardio Medical z enako dejavnostjo, leta 2003 holdinško podjetje za investiranje Kap Invest, leta 2004 pa Jukić sam še podjetje Medica, tudi za prodajo medicinskih izdelkov. Sčasoma in zlasti po razvezi je Goričanova ostala lastniško udeležena le še v Thomy F.E. Po naših informacijah naj bi bila zdaj Jukić in Goričanova znova poročena, česar nista zanikala oziroma nista želela odgovoriti na to vprašanje, zato smo ju tokrat prvič skupaj uvrstili na lestvico s skupnim premoženjem, kot to storimo v primerih, ko se družinski člani ukvarjajo z isto dejavnostjo.
V posel še hčeri, podjetji tudi v BiH in na Češkem
Jukić je sčasoma v posel (tudi lastniško) pritegnil hčeri Jasmino Gornik (v Cardio Medical) in Kristino Jukić (v podjetje Medica). Podjetje Medica je Jukić leta 2013 prodal Alešu Njegovanu, ki naj bi bil po naših informacijah zasebno povezan s Kristino Jukić. Njegovan je to zanikal, zato Medice nismo šteli v oceno vrednosti premoženja družine.
Cardio Medical ima istoimensko hčerinsko podjetje še na Hrvaškem. Tam deluje v dejavnosti prodaje medicinskih izdelkov tudi podjetje Sonimed v lasti Dubravka Jukića, to je Tomislavov brat, a po njegovih besedah ne sodelujeta. Ima pa Tomislav Jukić podjetje s sorodno dejavnostjo še v Sarajevu (Medi Frey) in je solastnik v podjetju na Češkem (Medyjas Trade).
Skupno premoženje družine Jukić je ocenjeno na 27,4 milijona evrov. In sicer Thomy F.E. Goričanove na 14,5 milijona; Jukićev Kap Invest, kar vključuje vrednost 90-odstotnega deleža Cardio Medical, na 10,2 milijona; Medi Frey v BiH na 1,5 milijona; vrednost deleža Jasmine Gornik v Cardio Medical pa na 1,3 milijona evrov; podatkov o poslovanju češke družbe nismo dobili, tudi Medica v izračun ni vključena.
Goričanova k oceni nima komentarja in »si ne želi nikakršne uvrstitve v katerikoli rang«. Jukić pa je dejal: »Komentarja k oceni vrednosti premoženja družine ne morem podati, saj vsa podjetja, ki jih omenjate, med seboj niso lastniško povezana.«
Jukić sodeloval z Ihanom in Fotono
Tomislav Jukić je skrivnosten lik s številnimi poslovnimi stiki v slovenskih bolnišnicah in po svetu. Rodil se je leta 1963 v Ljubljani, diplomiral je na stomatološki fakulteti v Sarajevu, preberemo v njegovi biografiji, ki jo je objavila Univerza v Osijeku, kjer je Jukić leta 2010 doktoriral s temo iz imunologije. Med zanimivostmi iz biografije omenimo, da je Jukić pri raziskavah na ljubljanski medicinski fakulteti sodeloval z znanim slovenskim imunologom in publicistom Alojzom Ihanom ter tudi z družbo Fotona, ki razvija in proizvaja medicinske laserje.
Kaj pravi Jukić o svojih začetkih? »Poslovno pot sem začel davnega leta 1983 kot svetovalec v nemški tovarni zobozdravstvenih zdravil. Po ustanovitvi samostojnih držav sem ustanovil lastno podjetje, da bi bil bližje trgu.« Večino kontaktov je, kot pravi, pridobil na strokovnih srečanjih v tujini in tako so mu »tuja podjetja začela ponujati zastopstva«.
Nepovezana podjetja ali kartelno dogovarjanje?
Jukić, Goričanova, Gornikova in Njegovan nam niso želeli razkriti prav nič konkretnega o tem, katere proizvajalce in izdelke zastopajo in prodajajo, kakšne so cene in marže ter tržni deleži, češ da je vse to poslovna skrivnost. Prav tako ne govorijo, kakšne so razmere na trgu in pri poslovanju z bolnišnicami in zdravniki ter ali in kako se dogovarjajo za posle.
Zato smo se morali opreti na naše neimenovane vire, ki so do metod poslovanja njihovih podjetij precej kritični. Viri trdijo, da naj bi šlo pravzaprav za kartelno delovanje in dogovarjanje, kar je seveda prepovedano po predpisih o preprečevanju omejevanja konkurence. Po doslej znanih podatkih ta podjetja niso bila v nobeni preiskavi niti jim ni bilo nič spornega dokazano.
Sami tudi izrecno zanikajo kakršnokoli dogovarjanje. Mojca Goričan, Thomy F.E.: »Naša družba na razpisih ne sodeluje z nobeno drugo družbo ..., v pravnem prometu nastopamo samostojno in brez kakršnihkoli povezav.« Jasmina Gornik, Cardio Medical: »Izrecno in ostro zavračamo vaše očitke oziroma sume o kakršnemkoli dogovarjanju s katerimkoli drugim podjetjem glede nastopanja na trgu«. Pravi še, da je družba »trdno zavezana k doslednemu upoštevanju in spoštovanju veljavne zakonodaje«. Tomislav Jukić pa dodaja: »Sem le nosilec poslovnega deleža in se z aktivnostmi družbe ne ukvarjam več«. Aleš Njegovan, Medica, pa nas prosi: »Moje družbe z drugimi ne povezujte več.«
Trije razlogi, zakaj dvomimo
Toda o tem, da so res nepovezani in da se ne dogovarjajo o ničemer, dvomimo. Iz več razlogov. Prvič, težko si je predstavljati, da bi si podjetja družinskih članov med seboj konkurirala in si tako zbijala cene, saj bi s tem njihovi poslovni interesi bili nekako v konfliktu z zasebnimi interesi.
Drugič: naši viri, ki so proučili, kaj se je dogajalo na razpisih slovenskih bolnišnic, opozarjajo, da si družbe Thomy F.E., Cardio Medical in Medica - čeprav prodajajo podobne izdelke, kot so različni katetri, stenti, srčne zaklopke, spodbujevalniki, kirurški instrumenti, material za operacije ... - pri posameznih sklopih materialov na razpisih nikoli ne konkurirajo. Torej si te družbe ne zbijajo cen, dosegale naj bi tudi velike tržne deleže. Kako to, če pa so res, kot trdijo, nepovezane in nastopajo vsaka zase, konkurenca pa je velika?
Naši viri razlagajo, da naj bi si podjetja Jukićevih premišljeno razdelila zastopstva sicer konkurenčnih tujih proizvajalcev, tako da na posameznih ožjih medicinskih področjih zastopajo večino pomembnih svetovnih proizvajalcev. Pred razpisi naj bi se dogovarjali, kdo bo kje kandidiral in za kateri sklop. Poleg tega naj bi vplivali na zdravnike v razpisnih komisijah, ki pišejo strokovne zahteve za nabave. Dejstvo je, da tisti, ki je lahko edini ponudnik - in to naj bi se pri Jukićevih podjetjih pogosto dogajalo -, lahko tudi postavi in drži visoke cene, višje od cen enakih izdelkov v tujini. Javno zdravstvo take anomalije na razpisih omogoča in plačuje ter se utaplja v izgubah, denar pa, kot pogosto slišimo, ne pride do bolnika.
Tretjič pa dvome o metodah poslovanja zbuja tudi konkreten primer, ki smo ga razkrili v časopisu Finance konec 2014: da je uslužbenka Thomy F.E. poslala vodilnemu interventnemu nevroradiologu v UKC Ljubljana in članu razpisne komisije Zoranu Miloševiću precej pred objavo razpisa predlog za popravke opisov želenih izdelkov (Terumo in MicroVention). Nato so v UKCL vse predloge upoštevali in podjetje je posel na vseh sklopih s popravki pozneje tudi dobilo (več na povezavi Razkrivamo: Kako so v UKCL priredili razpis za dobavitelja). Goričanova je takrat trdila, da so se le prilagajali zahtevam naročnika in da niso storili »nič protipredpisnega«.
