Slovenija

LESTVICA: To je 100 najbogatejših Slovencev 2018!

Array
15.11.2018 18:00
Dopolnjeno: 15.11.2018 18:07
Čas branja: 95 min

V nadaljevanju:

Skupno premoženje 100 najbogatejših Slovencev je letos doseglo nov rekord: 5,7 milijarde evrov, kar je 10 odstotkov več kot lani. Najvišji doslej je tudi spodnji prag lestvice: premoženje 100. najbogatejšega Slovenca znaša letos 24,2 milijona evrov (lani 20,4 milijona evrov).

Na letošnji lestvici je pet novincev in pet ljudi ali družin, ki so se po premoru znova vrnili med 100 najbogatejših.

Premoženje, ki ga vrednotimo za potrebe lestvice, so v veliki večini deleži podjetij v (so)lastništvu Slovencev. Ker je več podjetnikov v zadnjih letih že prodalo podjetja, v skupni vsoti premoženja vseh 100 najbogatejših Slovencev narašča delež prejetih kupnin, letos te pomenijo že približno četrtino. 

Najbogatejša Slovenca na Managerjevi lestvici sta petič po vrsti zakonca Iza in Samo Login (689 milijonov evrov), glavna ustanovitelja podjetja z razvedrilnimi mobilnimi aplikacijami Outfit7, ki so ga januarja 2016 prodali kitajskemu holdingu United Luck Group za milijardo dolarjev. Zakonca Login sta objavila, da sta celotno kupnino prenesla na družinsko dobrodelno organizacijo, ki se bo neprofitno ukvarjala z reševanjem globalnih okoljskih problemov. Našli smo prvi projekt te fundacije, in sicer so prek novoustanovljenega ciprskega podjetja podprli projekt modne oblikovalke Mateje Benedetti z luksuznimi oblačili iz ekoloških materialov.

Pretežno s kupnino za podjetje sta na lestvici tudi ustanovitelja kriptomenjalnice Bitstamp Damian Merlak (8. mesto, 124 milijonov evrov) in Nejc Kodrič (11. mesto, 103 milijone evrov), ki sta jo pred koncem oktobra prodala korejskemu kupcu. Merlak in Kordič sta imela v Bitstampu enak, 32,5- odstotni delež, razlika v vrednosti premoženja pa zato, ker je Damijan Merlak razkril še nekatere svoje druge naložbe.

Najvišje uvrščeni novinec je Izet Rastoder (40. mesto, 36,2 milijona evrov), lastnik podjetja Rastoder, ki trguje z eksotičnim sadjem, predvsem z bananami. Rastoder je v zadnjem času znan po nakupih nekaterih nasedlih nepremičninskih projektov v Ljubljani, med drugim trgovskega dela športno-poslovnega centra Stožice.

Novi na lestvici so še Željko Radilović, lastnik podjetja Preskok (58. mesto, 30,9 milijona evrov), Črt in Ivan Cencelj, lastnika podjetja Inel (60. mesto, 30,2 milijona evrov), Matevž in Miha Kirn (82. mesto, 27,3 milijona evrov), Calcit, ter Marjan Pogačnik (94. mesto, 25,3 milijona evrov), ki je pred 10 leti od prejšnjih lastnikov kupil večinski delež takrat močno zadolženega podjetja Iskra Mehanizmi.

Na lestvico 100 najbogatejših so se po eno- ali večletnem premoru vrnili: Diana Dimnik, Medias International, Edvard in Ivica Svetlik, Hidria, Ivan Kralj, Arex (tudi ta je podjetje pred letom prodal), Andrej Poglajen, Trgograd, ter Savo Grilj z družino, Konus Konex.

Prvih 10

  1. Iza in Samo Login - 689 milijonov evrov
  2. Sandi Češko - 334 milijonov evrov
  3. Marko Pistotnik - 210 milijonov evrov
  4. Joc Pečečnik - 194 milijonov evrov
  5. Tatjana in Albin Doberšek - 183 milijonov evrov
  6. Družina Lah - 152 milijonov evrov
  7. Igor Akrapovič - 129 milijonov evrov
  8. Damian Merlak - 124 milijonov evrov
  9. Gabrijel in Petra Rejc - 118 milijonov evrov
  10. Bogomir Strašek - 105 milijonov evrov

Celotna lestvica 100 najbogatejših Slovencev je dostopna le naročnikom Financ. Postanite naročnik s klikom na gumb spodaj. Naročnina prvi mesec stane 1 evro, naslednje mesece 22,99 evra. Odjava kadarkoli. Z naročnino boste dobili dostop tudi do teh člankov:

Za dostop registrirajte uporabniško ime ali pa se prijavite, če ime že imate.

  • Članek je na voljo le naročnikom.
  • 3-MESEČNI DOSTOP SAMO 14,99 EUR

     

    ✔ Neomejen dostop do vseh vsebin.

    Dostop do poslovnih Internetvjujev.

    Dostop do FINANCE POSLOVNI storitev.

    Finance aplikacija za iOS in Android.

    Dostop do Vlagatelja Maksa.

  • FINANCE
    Umar: v drugem valu občutno manjša zasebna potrošnja, manj prizadete izvozno usmerjene dejavnosti
    Finance
    Pia Bedene Umar: v drugem valu občutno manjša zasebna potrošnja, manj prizadete izvozno usmerjene dejavnosti 1

    Zmanjšali so se izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne in športne storitve, še naprej se povečuje varčevanje

    IZVOZNIKI
    Novice
    EKWB je prvo domače podjetje, ki je prejelo EIF sredstva za uvajanje svojih patentov na tržišče
    Izvozniki.si
    NoviceAleš Ogorevc EKWB je prvo domače podjetje, ki je prejelo EIF sredstva za uvajanje svojih patentov na tržišče

    Sredstva Evropskega investicijskega sklada so prejeli s pomočjo garancijske sheme InnovFin

    FINANCE
    Manager
    Ujetniki preteklih uspehov
    Manager
    ManagerMiha Žerko Ujetniki preteklih uspehov 1

    Skrbimo za to, da dobro delamo danes in jutri, za vprašanje, kaj bomo počeli pojutrišnjem, pa nam velikokrat zmanjka energije in časa.

    Društvo distrofikov Slovenije
    Medicina danes
    Redakcija Medicina danes Društvo distrofikov Slovenije

    Društvo distrofikov združuje osebe z živčno-mišičnimi obolenji (ŽMO), to so dedna, kronična, degenerativna in progresivna obolenja, ki neposredno ali posredno prizadanejo mišice.

    Slovenija
    Makularne distrofije
    Medicina danes
    SlovenijaDoc. dr. Martina Jarc Vidmar* Makularne distrofije

    Makularne distrofije so prirojena dedna obolenja mrežnice, pri katerih pride do postopnega slabšanja centralnega vida zaradi napredujoče okvare fotoreceptorjev v rumeni pegi (makuli). Pri začetnih oblikah nekaterih distrofij je lahko očesno ozadje pri otrocih sprva normalno. Na distrofije moramo pomisliti pri otrocih z obojestransko slabo vidno ostrino, ki se ne popravi kljub optimalni optični korekciji z očali; pogosto je v širši družini že nekdo, ki ima podobne težave z vidom. Nekatere distrofije se pojavijo tudi pozneje v življenju

    Društvo Svetloba -  Društvo obolelih za  redkimi boleznimi oči na genetski osnovi
    Medicina danes
    Redakcija Medicina danes Društvo Svetloba - Društvo obolelih za redkimi boleznimi oči na genetski osnovi

    Društvo Svetloba združuje obolele za redkimi boleznimi oči na genetski podlagi. Zelo poenostavljeno lahko rečemo, da so skupna značilnost tovrstnih bolezni distrofije v makuli in mrežnici. Temeljni namen ustanovitve društva je povezovanje obolelih za medsebojno pomoč in podporo, izmenjavanje izkušenj in pomembnih informacij.

    Aktualno
    Duchennova mišična distrofija
    Medicina danes
    AktualnoTita Butenko*, asist. dr. Tanja Golli* Duchennova mišična distrofija

    Duchennova mišična distrofija (DMD) je najpogostejša mišična bolezen otrok s pojavnostjo eden na 3.500 do pet tisoč živorojenih dečkov (1–3). Gre za dedno, X-vezano, recesivno živčno-mišično bolezen, ki jo povzroča mutacija v genu DMD na mestu kromosoma Xp21, ki kodira mišično-skeletno beljakovino distrofin in večinoma prizadene moške (2, 4). Primarna posledica te genske mutacije je okvara skeletnih mišic in srčne mišice. Distrofin omogoča stabilnost, moč in funkcionalnost mišičnih vlaken, njegovo pomanjkanje pa vodi v njihov propad (4–6). Mutacije so lahko različnih oblik in se pojavljajo na različnih mestih v genu DMD; omenjeno vpliva na klinično sliko in prognozo bolezni (12).

    Slovenija
    Spinalna mišična atrofija
    Medicina danes
    SlovenijaTanja Loboda*, izr. prof. dr. Damjan Osredkar* Spinalna mišična atrofija

    Spinalna mišična atrofija (SMA) je dedna živčno-mišična bolezen s pojavnostjo eden na 11 tisoč živorojenih otrok, za katero so značilne mišična oslabelost, huda gibalna oviranost, odpoved dihanja in prezgodnja smrt. Deduje se avtosomno recesivno in jo najpogosteje povzroča delecija ali mutacija v genu SMN1 (survival motor neuron 1) na kromosomu 5, ob ohranitvi ene ali več kopij skoraj identičnega gena SMN2 (survival motor neuron 2). Takšna genska napaka vodi v zmanjšano tvorbo beljakovine SMN, ki je ključna za zdravje in preživetje motoričnih živčnih celic (1).