41. Tomaž Žvipelj
24,5 mio EUR
Ima 10-odstotni delež v skupini Interblock. Je član uprave, pristojen za poslovanje v Evropi in Afriki, do lani pa je bil glavni izvršni direktor.
Njegov komentar: »V skupini Interblock smo veseli in ponosni, da se naši postavljeni cilji uresničujejo. Že v vaši lanski oceni sem napovedal, da nas čaka rekordno leto 2014, kar smo tudi dosegli, in napovedi za poslovno leto 2015 kažejo, da bomo tudi letos dosegli dvomestno rast prihodkov iz poslovanja in EBITDA. Zahvala za to gre predvsem neverjetnemu kolektivu sodelavcev, našim kupcem in pa dolgoletnim dobaviteljem, brez katerih ta zgodba ne bi bilo mogoča. S samo oceno vrednotenja premoženja pa se ne ukvarjam, saj imamo tudi za prihodnost še veliko poslovnih načrtov, ki jih želimo izpolniti.«
Več o Interblocku v članku Pečečnik: Interblock še nikoli ni delal tako uspešno kot v zadnjem letu.
42. Mojca Godnjavec Apostolovski in Sašo Apostolovski
24,2 mio EUR
Zakonca Apostolovski sta povratnika na lestvico najbogatejših Slovencev. Sta lastnika vsak polovice trgovske verige obutve Mass prek krovne družbe Ponds. Ta je tudi 85-odstotna lastnica hrvaške družbe Mass Shoes. Vrnitev na lestvico je posledica precej izboljšanega poslovanja skupine, ki sicer vztrajno povečuje prodajo, vendar pa ji v prejšnjih letih to ni prinašalo rasti dobička. Učinkovita tržna kampanja, na Hrvaškem so pritegnili pevko Severino, in kar 29 prodajnih enot v Sloveniji pa, kot kaže, dajejo tudi rezultate. Prihodki od prodaje so se lani povzpeli za več kot četrtino in dosegli 38,8 milijona evrov. Po štirih letih upadanja dobička se je ta lani povečal za petkrat in presegel 3,7 milijona evrov. Letos skupina načrtuje podoben rezultat kot lani.
Kot ponavadi našega vrednotenja nista komentirala.
43 Stojan Petrič z družino
23,8 mio EUR
Stojan Petrič je posredno največji posamični lastnik idrijske skupine Kolektor, katerega dejavnosti so avtomobilska in stavbna tehnika ter energetika. Zgodovina Kolektorja sega v leto 1963, v preteklosti je bila dobra polovica v lasti Nemcev in nato Američanov, leta 2002 pa so tudi ta delež odkupili zaposleni in menedžment. Lani je vodenje podjetja prevzel Radovan Bolko, tudi sam solastnik, v upravi je tudi hči Stojana Petriča Darja Petrič Florjančič.
Skupino obvladuje več lastnikov prek treh lastniških družb, med katerimi je glavna družba Fond, ki ima neposredno in posredno v lasti več kot polovico Kolektorja. Pri vrednotenju premoženja posameznih lastnikov Kolektorja (na naši lestvici jih je več), smo zato izhajali iz vrednosti skupine Fond. V njej imata dolgoletni nekdanji predsednik uprave Stojan Petrič in hči Darja skupaj blizu 8,6-odstotni delež (dobrega 8,3 odstotka Stojan Petrič, dobrega 0,2 odstotka hči); družina Petrič ima tako posredno približno 4,5-odstotni delež skupine Kolektor Group. Majhne deleže v posameznih družbah v skupini imajo tudi drugi člani njegove družine, česar nismo posebej upoštevali. Vrednost skupine Fond smo letos ocenili na slabih 400 milijonov evrov, kar je nekaj odstotkov manj kot lani, ker so se vrednotenja primerljivih podjetij nekoliko znižala. Pri oceni premoženja lastnikov smo upoštevali 30-odstotni diskont, ker podjetje ni na borzi.
Kolektor je ena največjih slovenskih skupin z velikimi ambicijami, do leta 2022 so napovedali podvojitev prihodkov na milijardo evrov, kar nameravajo doseči tudi s prevzemi. Lanski poskus prevzema novogoriške Letrike se jim sicer ni posrečil, so pa z lepim dobičkom prodali svoj delež v njej prevzemnemu zmagovalcu, nemškemu Mahleju. Večino delnic so namreč kupili po ceni okoli 15 evrov, prodali pa so jih za 67 evrov in iztržili skupaj 21 milijonov evrov. Pred kratkim so po nerazkriti ceni prevzeli večinski delež podjetja Micro-Motor, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektromotorjev ter pogonskih sistemov. Daleč iz okvirov lastne dejavnosti pa jih je zaneslo pri nakupu časopisnega podjetja Delo, za katerega so odšteli dobrih sedem milijonov evrov, pri čemer si težko predstavljamo, da jih je vodila samo poslovna logika; donosi Dela (za zdaj so negativni) bodo verjetno znižali donosnost skupine. »Olajševalna okoliščina« je, da je Delo desetkrat manjše od skupine Kolektor, ki je lani pri več kot pol milijarde evrov prihodkov ustvarila rekorden osemodstotni donos na kapital in prav tako rekordnih 37 milijonov evrov čistega dobička, a je bila za rekord zaslužna predvsem prodaja Letrike, medtem ko se je dobiček iz poslovanja (EBIT) zmanjšal za 16 odstotkov.
Stojan Petrič pravi, da njegov in hčerin delež v Fondu ni vreden toliko, da bi družino uvrstil na lestvico milijonarjev, kar utemeljuje z dejstvom, da delnice niso na trgu, da je njun delež manjšinski in da je cena delnic na notranjem trgu nižja. In dodaja: »Leta 2014 sem po vaši cenitvi javno ponudil prodajo 50 delnic, ki jih nihče ni hotel kupiti. Več kot to ni vredno komentarja.«
44. Aleša Kandus in družina Mižigoj
23,4 mio EUR
Direktorica in največja lastnica 60 let starega podjetja Medex, ki je znano po čebelarskih prehranskih izdelkih, je Aleša Kandus. Njen oče Aleš Mižigoj je bil pred njo dolgoletni direktor tega podjetja, ima lastniški delež skupaj s še nekaj člani družine Mižigoj in je še vedno član nadzornega sveta. Podjetje, ki je po lastninjenju v devetdesetih letih postalo delniška družba, so leta 2010 preoblikovali v d. o. o. Takrat so tudi izplačali druge delničarje, podjetje je zdaj v celoti v lasti Aleše Kandus in družine Mižigoj z izjemo dobrih šestih odstotkov, ki so v lasti družbe EBS Group Gregorja Benčine, sicer lastnika podjetja Jelovica.
Družba se ukvarja s točenjem medu, proizvodnjo prehranskih dopolnil, kozmetike in proizvodnjo satnic. Sodelujejo z več kot dva tisoč slovenskimi čebelarji in skrbijo za prodajo njihovega medu. Prepoznavni so tudi po prodaji matičnega mlečka (Gelee royale) in propolisa. Lani so praznovali 60-letnico delovanja, zaposlenih imajo 90 delavcev oziroma sedem več kot leto prej. Lani so prihodke od prodaje povečali za 16,5 odstotka, na nekaj manj kot 15 milijonov evrov, čisti dobiček pa za 35 odstotkov, na skoraj 2,7 milijona evrov. Kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva za več kot tri milijone evrov presegajo finančne obveznosti. V prihodnje želijo predvsem zvišati vrednost blagovne znamke, razširiti pa se želijo na arabske ter na ruski in japonski trg.
Aleša Kandus vrednotenja ni komentirala.
45. Robert Grah in Romanca Hoić
23,1 mio EUR
Robert Grah je lastnik in direktor podjetja Grah Automotive in istoimenskega podjetja v Srbiji. Grahova glavna dejavnost je proizvodnja svetil, predvsem za avtomobilsko industrijo, a tudi energetsko varčno ulično razsvetljavo. Skupini Grah Automotive, ki je tudi večinski lastnik SG Automotiva in polovični lastnik družbe GR - poslovne storitve, kjer je solastnica njegova sestra Romanca Hoić z družbo Roma - poslovne storitve, so se lani prihodki od prodaje zmanjšali kar za 14 odstotkov, na 46,6 milijona evrov. Kar 40 odstotkov manjši je bil tudi dobiček iz poslovanja, ki je lani dosegel 1,8 milijona evrov. Kljub temu je čisti dobiček ostal podoben kot predlanskim in znaša 1,3 milijona evrov. Skupini že nekaj let težave povzroča predvsem blejsko podjetje Technoplast, proizvajalec izdelkov iz plastike, ki je v izgubi, skupina Grah Automotive pa ga vodi kot pridruženo družbo.
Robert Grah vrednotenja ni komentiral.
46. Družina Škrlj
22,8 mio EUR
Družinsko podjetje Škrlj (Marko je direktor, Tomaž prokurist, med lastniki sta bila pred leti poimensko vpisana še Alojzij in Simon) je še eno, ki se je iz družinske obrti, povezane s kmetijstvom, razvilo v večjo izvozno usmerjeno družbo. Škrljevi so začeli z izdelavo puhalnikov za seno in izdelkov iz pločevine. Sredi osemdesetih so se lotili izdelave posod za vino iz pločevine. Te družba še vedno izdeluje, izdeluje pa tudi zahtevnejše posode za pivovarsko in živilsko industrijo ter tudi farmacijo. Družina je lastništvo leta 2008 prenesla v Luksemburg in krovno družbo poimenovala SK Group. Družba ima zdaj sedež v Ljubljani, od leta 1995 pa proizvodnjo v Batujah na Vipavskem. Škrljevi so sicer iz Vrhpolja pri Vipavi.
Družba je lani prihodke od prodaje povečala za osem odstotkov, dosegli so 13,4 milijona evrov. Skoraj vse prihodke ustvari na tujih trgih. Čisti dobiček se je povzpel za petino in znaša 1,9 milijona evrov. Posamezni družinski člani imajo poleg deleža v SK Group še deleže v manjših podjetjih Soldin, Nafa in Varoteks, ki smo jih tudi ocenili in prišteli k premoženju. Podjetja so podporna ali stranska dejavnost SK Group.
Člani družine Škrlj našega vrednotenja niso komentirali.
46. Jurij Kleindienst
22,8 mio EUR
Je 8,3-odstotni lastnik Fonda, ki je obvladujoča družba idrijske skupine Kolektor. Več o Kolektorju v opisu pod številko 43.
Komentarja nismo dobili.
46. Darko Martin Klarič in Tilen Klarič
22,8 mio EUR
Darko Martin Klarič je eden prvih slovenskih poosamosvojitvenih podjetnikov. Je soustanovitelj (skupaj z manjšinsko ustanoviteljico Janjo Erjavec) podjetja Media Publikum, ki se ukvarja z zakupom oglaševalskega prostora v medijih. Del lastništva je že prenesel na sina Tilna, ki je tudi direktor te agencije. Obvladujejo jo prek lastniške družbe Adventura. Iz poslovanja podjetja vidimo, da je oglaševalska dejavnost v Sloveniji še vedno pod pritiskom. Njihovi prihodki namreč upadajo četrto leto zapored. Ti so se spustili pod mejo 50 milijonov in dosegli 45,7 milijona evrov. Vseeno v podjetju zelo uspešno vzdržujejo stroške, saj jim je uspelo povečati dobičkonosnost podjetja. Ne varčujejo pri plačah zaposlenih, saj so se stroški dela povišali, ampak pri stroških storitev. Čista marža je bila lani tako najvišja v zadnjih petih letih in je dosegla sedem odstotkov. Posledično je bil rekorden tudi dobiček, ki je znašal 3,2 milijona evrov. Denarna sredstva na računu so presegla 5,3 milijona evrov. Presežna denarna sredstva omogočajo sinu Tilnu, da vlaga v delnice. Aktiven je na ljubljanski borzi, kjer ima za skupno približno 700 tisoč evrov delnic v Pivovarni Laško, Pozavarovalnici Sava in Gorenju. Oče Darko Martin pa je lani skupaj z novogoriško prevozniško družbo Avrigo kupil avtobusno podjetje Izletnik za dobre tri milijone evrov, vsak je plačal polovico, Klarič pa ima nakupno opcijo za celotno podjetje. Predvsem rekorden dobiček Media Publikuma je nekoliko zvišal oceno vrednosti premoženja v lasti Tilna in Darka Martina Klariča.
Vrednotenja nista komentirala.
46. Vladimir Gregor Bahč
22,8 mio EUR
Vladimir Gregor Bahč je predsednik uprave in skoraj 90-odstotni lastnik novomeškega podjetja TPV. Podjetje je bilo nekoč del nekdanje novomeške skupine IMV, Bahč pa je bil v začetku devetdesetih let kot sanator pred izbiro, ali ga likvidira ali pa zbere denar za odkup. Odločil se je za drugo. K nakupu so povabili vseh takrat 372 zaposlenih; 20 odstotkov so lahko odkupili z lastninskimi certifikati, za preostalo so morali zbrati gotovino in osebna posojila. Pozneje so ustanovili še nekaj mešanih družb s tujimi partnerji. Skupina se ukvarja z izdelavo avtomobilske opreme, prikolic ter servisom in prodajo avtomobilov. Navzoči so tudi v tujini, in sicer v Srbiji ter Rusiji.
Skupina, ki je imela lani okoli 900 zaposlenih, ima za seboj dolgo zgodovino rasti in tudi težav, ki pa so jih uspešno prebrodili. Težavno leto 2012 so izkoristili za trdo delo in to se jim je povrnilo v letu 2013 in tudi 2014. Prejšnje leto je bilo rekordno. Ustvarili so 127 milijonov evrov prihodkov, kar je devet odstotkov več kot leto pred tem. Čisti dobiček je prvič presegel milijon evrov. Dobiček iz poslovanja pa je znašal 3,3 milijona evrov. Zmanjšali so zadolženost, ki je zdaj v okvirjih, kjer ni pritiskov bank. Uspešno so refinancirali obveznosti in pridobili novo posojilo, ki jim omogoča nadaljnji razvoj. Omeniti kaže še prodajo deleža v hčerinskem podjetju TPV Johnson Controls; 25-odstotni delež so prodali večinskemu lastniku za 2,7 milijona evrov. V prihodnost zrejo z optimizmom. Ocena vrednosti premoženja v lasti Bahča se je povečala za 16 odstotkov.
Komentar Vladimirja Bahča: »Eno je to, kar pravijo cenilci, njegova cena na trgu pa je čisto nekaj drugega.«
50. Andreja Bohinc Kolman in Mitja Kolman
22,6 mio EUR
Andreja Bohinc Kolman in Mitja Kolman sta prek družbe ARC nepremičnine vsak polovični lastnik skupine ARC (direktorja sta oba, skupaj z Juretom Kolmanom), ki zastopa in distribuira izdelke podjetij GSK (ustna nega, intimna nega - Aquafresh, Sensodyne, Parodontax, Corega), SC Johnson (hišna drogerija - čistila in insekticidi), SCA (papirna galanterija - Zewa), Nestle (žita in hrana za živali), Natreen (sladila), JTI (cigarete znamk Winston, Glamour, Benson & Hedges) ter energijsko pijačo Monster in še nekaj drugih. Pred skoraj 20 leti sta v domači garaži ustanovila podjetje ARC, ki se je zelo hitro širilo. Leta 2000 sta ga iz garaže preselila v Hrastje, kjer imajo poslovne prostore in skladišča. Začela sta s prodajo zobne paste Aquafresh, potem so dodali zobne ščetke, cigarete in postopno še preostala zastopstva, do trenutnega obsega. Leto 2014 po njihovem opažanju ni prineslo večje porabe v trgovini, zato so prodali nekaj manj določenih standardnih izdelkov, kljub temu pa jim je uspelo ustvariti blago rast prometa, predvsem zaradi pridobitve Nestleja. Prihodki od prodaje skupine ARC so se lani okrepili za devet odstotkov, na dobrih 42 milijonov evrov, vendar pa čisti dobiček ni sledil temu in je upadel za dobro petino. Skupina je leta 2014 dodatno zaposlovala, tako da se je število zaposlenih povečalo na 87. Za letos je skupna načrtovana rast skupine pet odstotkov. Mitja Kolman je še večinski lastnik podjetja Zuum, ki se ukvarja s proizvodnjo igrač in rekvizitov za igre ter ki je lani poslovalo nekaj slabše kot leto prej. Enajstodstotni upad ocenjene vrednosti premoženja Kolmanov gre predvsem pripisati upadu dobička skupine ARC nepremičnine.
Kolmanova vrednotenja nista komentirala.
51. Janko in Marija Koprivec
22,3 mio EUR
Doslej je bil Janko Koprivec edini lastnik podjetja Siliko, junija letos pa je kot četrtinska lastnica vstopila žena Marija. Siliko že več kot 30 let proizvaja gumitehnične, silikonske in plastične izdelke ter orodja za brizganje gume, največ za avtomobilsko industrijo. Od leta 1984 so se razvili v enega največjih proizvajalcev gumitehničnih izdelkov na slovenskem trgu, od leta 2006 proizvajajo tudi izdelke iz tekočega silikona, začeli pa so še proizvodnjo izdelkov iz plastike in večkomponentnih materialov. Njihova vizija je postati pomemben evropski dobavitelj malo- in velikoserijskih gumitehničnih izdelkov za industrijo osebnih in tovornih vozil ter za industrijo bele tehnike. Za ta namen so predlanskim končali gradnjo novega razvojnega centra na Vrhniki, na nekdanji lokaciji Industrije usnja Vrhnika, v vrednosti skoraj osem milijonov evrov, kjer razvijajo in konstruirajo gumitehnične in plastičnotehnične izdelke. Razvili so 51 novih izdelkov za avtomobilsko industrijo.
Približno 70 odstotkov vseh proizvedenih izdelkov izvozijo na trg EU, predvsem kupcem nemške avtomobilske industrije, ki jim prinašajo 72 odstotkov celotnega prihodka. Hkrati so pomemben dobavitelj industriji bele tehnike na slovenskem trgu. Družba je lani prihodke od prodaje povečala za 12 odstotkov, od leta 2009 pa so prihodke podvojili. Letos naj bi bila rast okrog 10-odstotna. Čisti dobiček se je lani povečal za 5,5 odstotka. Ob večjem obsegu proizvodnje so lani število zaposlenih povečali za 11, na 248. Del Koprivčevega premoženja izhaja še iz 70-odstotnega deleža družbe Norka GT, ki prav tako proizvaja gumitehnične izdelke. Tudi ta družba je lani izboljšala poslovanje in prispevala svoj delež k skoraj 10-odstotni rasti skupne ocene premoženja.
Janko Koprivec vrednotenja ni komentiral.
52. Dušan Šešok
22,2 mio EUR
Dušan Šešok skupaj z Jožetom Godcem (ki ga najdete na 79. mestu) obvladuje družbo Iskra, d. d., ki je preostanek nekdanjega velikega industrijskega konglomerata Iskra. Menedžerji Iskre z Dušanom Šešokom na čelu so to prevzeli leta 2006 in najeta posojila potem poplačali iz Iskrinih sredstev. Šešok ima po zadnjih spremembah v Iskri 53,4-odstotni delež, Jože Godec ima 41,12 odstotka. Po menedžerskem prevzemu je Iskra doživela precejšnje klestenje portfelja, da so lahko menedžerji pokrili strošek prevzema. V holdingu Iskra je na koncu ostala le še družba Iskra Sistemi. Holding Iskra je bil septembra lani pripojen Iskri Sistemom, ta pa je prevzela ime holdinga. Oktobra lani je Šešok Iskri Sistemom (oziroma Iskri) pripojil še družbo Maos (s to so menedžerji Iskre pred leti opravili menedžerski prevzem) in s tem na prevzeto družbo prenesel še zadnjih osem milijonov evrov dolga, ki ga je Maos najel za prevzem.
Lani je skupina Iskra prihodke od prodaje povečala za šest odstotkov, tako da so po dveh letih premora znova presegli sto milijonov evrov, znašali so 103 milijone evrov. Čisti dobiček se je povečal za petino, na 3,6 milijona evrov. Na povišanje vrednosti premoženja obeh največjih lastnikov je najbolj vplival prenos dolgov Maosa v skupino Iskra. To je sicer znižalo vrednost skupine kot celote, vendar pa so se s tem lastniki (nekdanjega) Maosa znebili dolgov, ki so jih imeli na Maosu.
Dušan Šešok vrednotenja ni komentiral.
53. Savo Grilj
22,1 mio EUR
Savo Grilj je direktor in edini lastnik podjetja Konus Konex iz Slovenskih Konjic. Podjetje izhaja iz poslovnega konglomerata Konus iz Slovenskih Konjic, po razpadu Jugoslavije pa je šel v stečaj. Iz stečaja je Savo Grilj sredi devetdesetih let kupil Konus Konex, najprej skupaj z italijanskim poslovnim partnerjem. Podjetje je specializirano za proizvodnjo filtrov iz tkanih in netkanih materialov, namenjenih za industrijsko in prostorsko filtracijo ter filtracijo tekočin. Izdelke izvažajo v več kot 25 držav, glavnina konča v Evropski uniji, kjer ustvarijo polovico svojih prihodkov.
Prejšnje leto je bilo za podjetje spet zelo zahtevno, saj je bilo povpraševanje po njihovih izdelkih v EU izredno šibko, na preostalih trgih pa je bilo poslovanje precej bolj optimistično. Na nabavnem področju strateških surovin so bile cene precej umirjene. Prihodke jim je tudi lani uspelo povečati, in sicer za štiri odstotke, na 23 milijonov evrov. Je pa zelo trpela marža, ta se je znižala s 13 na devet odstotkov. Dobiček se je posledično zmanjšal za 30 odstotkov in upadel pod dva milijona evrov. Podjetje pa je še vedno povsem nezadolženo in ima ambiciozne cilje za prihodnost. Poleg tega se želijo na bolj zaostrene razmere odzvati takoj in iščejo rešitve tako pri prihodkih kot pri stroških. Slabši rezultati, ki pa so lahko enoletne narave, so letos nekoliko znižali vrednost premoženja Sava Grilja.
Ta vrednotenja ni komentiral.
54. Alex Luckmann
21,9 mio EUR
Alex Luckmann (direktor), Jurij Cof, Franc Hribar in Barbara Vrčkovnik Čepin so menedžerji in lastniki podjetja Filc iz Škofje Loke, obvladujejo ga prek družbe Nelinta, v kateri imajo vsak po četrtinski delež. Filc je srednje velik proizvajalec tehničnega tekstila v Evropi, ustanovljen je bil že leta 1937. Področje tehničnega tekstila pomeni v svetu hitro rastoči trg, ki se giblje skladno s konjunkturnimi gibanji, a raste nadpovprečno hitro. Največja področja, kjer se uporablja tehnični tekstil, so avtoindustrija, gradbena industrija, geotekstilije in ekotekstilije. Povpraševanje po izdelkih za avtomobilsko in gradbeno industrijo je lani spet raslo, tako da so prihodke povečali za dobrih 13 odstotkov. Proizvedli so 18.929 ton izdelkov, kar je 14,6 odstotka več kot leta 2013. Večino izdelkov izvozijo, v Sloveniji prodajo le 6,3 odstotka. Izvozili so za skoraj 58 milijonov evrov izdelkov, kar jih uvršča med največje slovenske izvoznike. Konsolidiran čisti dobiček Nelinte je dosegel izjemnih 11,5 milijona evrov in bil za 28 odstotkov večji od tistega v letu 2013. Začeli so nov naložbeni cikel, v katerem bodo zgradili tri proizvodno-skladiščne hale, da bi čim prej dosegli nov cilj - 100 milijonov evrov prodaje. Letos naj bi po pričakovanjih proizvedli skoraj 21 tisoč ton netkanih materialov, kar je blizu največji zmogljivosti njihovih zdajšnjih linij. Prodajo želijo povečati za 15 odstotkov. Zaradi rasti prodaje in dobička ter dobrih napovedi za prihodnost smo od lani za dobrih 16 odstotkov zvišali oceno vrednosti njihovega premoženja.
Lastniki Filca našega vrednotenja - kot vedno - niso komentirali.
54. Jurij Cof
21,9 mio EUR
Je eden od štirih enakovrednih lastnikov škofjeloškega podjetja Filc. Glej opis pri Alexu Luckmannu.
54. Franc Hribar
21,9 mio EUR
Je eden od štirih enakovrednih lastnikov škofjeloškega podjetja Filc. Glej opis pri Alexu Luckmannu.
54. Barbara Vrčkovnik Čepin
21,9 mio EUR
Je ena od štirih enakovrednih lastnikov škofjeloškega podjetja Filc. Glej opis pri Alexu Luckmannu.
58. Franc Pišek
21,7 mio EUR
Novinec med stoterico najbogatejših Slovencev Franc Pišek je lastnik podjetja Pišek - Vitli Krpan, ki proizvaja kmetijske stroje, namenjene gozdarstvu. Kot pove že ime podjetja, je znan predvsem po traktorskih vitlih, ki jih prodaja pod blagovno znamko Krpan.
Začetki družbe segajo v leto 1972, ko je oče Franca Piška začel izdelovati vozove, šest let pozneje je takratna obrtna delavnica izdelala prve vitle. Družba je po podatkih spletne strani zdaj že največji proizvajalec vitlov v Evropi in zaposluje več kot sto ljudi. Pišek ima še manjše podjetje Pišek - Krpan z enako dejavnostjo, ki pa letno ustvari le okoli 50 tisoč evrov prihodkov. Lastnica enega odstotka družbe Pišek - Vitli Krpan je sicer tudi žena Marta Pišek; kolikor nam je znano, v podjetju dela tudi sin.
Franca Piška je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije leta 2005 izbrala za obrtnika leta. V zadnjih letih podjetje dosega skoraj zvezdniško rast in se zato visoko uvršča tudi na Managerjevih lestvicah uspešnosti. Od leta 2010 so prodajo podvojili, zlasti pa je poskočila njihova dobičkonosnost. Prihodki od prodaje so se lani povzpeli še za devet odstotkov in dosegli skoraj 20 milijonov evrov. Čisti dobiček se je povzpel za 79 odstotkov, na 3,7 milijona evrov. Hitra rast prihodkov in zlasti dobička je tudi glavni razlog za uvrstitev na našo lestvico, čeprav je sam kapital družbe precej manjši od naše ocene. Kar 80 odstotkov izdelkov družba izvozi. Kot cilj si je podjetje Pišek - Vitli Krpan postavilo najmanj od pet- do 10-odstotno letno rast prihodkov, 10-odstotno rast zaposlenih in povišanje dodane vrednosti. Družba bi rada postala vodilni proizvajalec vitlov na območju EU in v državah nekdanje Jugoslavije. Hkrati želi z razvojem ostati resen tekmec drugim družbam v Evropi s podobno dejavnostjo. Že lani je bil zato Franc Pišek čisto na robu naše letvice 100 najbogatejših, letos pa je skočil visoko, saj smo njegovo vrednost ocenili kar za 65 odstotkov više.
Marta Pišek nam je sporočila, da je po njihovih ocenah vrednost veliko nižja in ne sodijo na lestvico. Ko smo ji na njeno prošnjo poslali obrazložitev našega vrednotenja, se ni več oglasila.
58. Jožef Rupnik
21,7 mio EUR
Je 7,9-odstotni lastnik Fonda, ki je obvladujoča družba idrijske skupine Kolektor. Več o Kolektorju v opisu pod številko 43.
Komentarja nismo dobili.
60. Marjan Batagelj in Katja Dolenc Batagelj
21,1 mio EUR
Marjan in njegova žena Katja Dolenc Batagelj sta lastnika leta 1990 ustanovljenega postojnskega podjetja Batagel & Co. Marjan ima 55, žena pa 45 odstotkov podjetja. Zakonca sta se letos vrnila med 100 najbogatejših po letu 2009, ko smo ju na lestvici videli prvič. Od takrat sta se njuni dejavnost in javna prepoznavnost močno spremenili. Podjetje Batagel & Co. je prve uspehe dosegalo s proizvodnjo in prodajo sesalnikov, likalnikov in parnih čistilnikov, potem se je lotilo še gradnje nepremičnin, leta 2008 se je potegovalo tudi za nakup pivškega lesnega podjetja Javor. Leta 2010 mu je uspelo od Istrabenza kupiti podjetje Postojnska jama, skupaj z občinskim podjetjem Postojna Turizem, ki ima 25-odstotni delež. Podjetje bilo prodano za 12,4 milijona evrov. Oba zakonca Batagelj sta zelo vpeta v podjetje, Marjan kot direktor, Katja kot izvršna direktorica marketinga. Prepoznavnost Postojnske jame se je v zadnjih letih povečala, obišče jo vse več turistov, kar se pozna tudi na rezultatih. Lani so prihodki zrasli za 15 odstotkov, na 16,5 milijona evrov, dobiček pa za 35 odstotkov, na 2,7 milijona. Tudi za letos napovedujejo rekordne rezultate, več kot 18 milijonov evrov prihodkov in 3,5 milijona čistega dobička. Z občino Postojna kot četrtinsko lastnico so redno v sporih zaradi dividend, zaradi česar je Marjan Batagelj v zadnjem času nekajkrat izjavil, da razmišlja o prodaji družbe. Večino skupne ocene vrednosti premoženja skupine Batagel & Co. pomeni Postojnska jama.
Marjan Batagelj je dolgo razmišljal in potem ostal brez komentarja.
61. Boštjan Šifrar
20,7 mio EUR
Boštjan Šifrar je direktor in lastnik škofjeloške družbe Sibo G, ki kupcem ponuja rešitve na področju zapiralne embalaže za tube in druge vrste embalaže za farmacevtsko in kozmetično industrijo ter rešitve za tehnično zahtevne izdelke za medicino in elektroindustrijo. Začetki podjetja segajo v leto 1967, ko se je Boštjanov oče Franc Šifrar kot obrtnik začel ukvarjati s predelavo termoplastičnih mas, v letu 1976 pa se je razvila še dejavnost orodjarne. Podjetje je Boštjan Šifrar odkupil od očeta in leta 1993 prevzel vodenje, temu pa je kmalu sledila izjemna zgodba o uspehu.
V letu 2014 so še izkoriščali notranje rezerve podjetja na področju produktivnosti, se dogovorili o novih nabavnih pogojih s ključnimi dobavitelji in uspešno poiskali priložnosti, ki jim jih je ponujal trg. Tako so kljub težkim gospodarskim razmeram še povečali prihodke od prodaje za štiri odstotke. Zaradi manjše rasti poslovnih odhodkov in manjših finančnih odhodkov so čisti dobiček v primerjavi z letom prej povečali za 56 odstotkov, na dobrih 2,3 milijona evrov. Družba je še vedno razmeroma visoko zadolžena zaradi vlaganj v prejšnjih letih, a se dolg postopno zmanjšuje. Letos pričakujejo 15-odstotno rast prihodkov, hkrati pa načrtujejo, da bodo stroške uspešno obvladovali in tako znova dosegli odličen poslovni rezultat. Postati želijo prvi in največji dobavitelj plastične embalaže za področje farmacije in kozmetike ter medicinskih pripomočkov v Evropi. Število zaposlenih so lani povečali za 14, na 196. Prav zaradi krepko izboljšane dobičkonosnosti in pričakovane nadaljnje rasti ter rasti vrednosti primerljivih podjetij smo oceno njegovega premoženja povišali za 17 odstotkov.
Boštjan Šifrar je menil, da podjetje vrednotimo prenizko, kar je utemeljil z drugimi vrednotenji, ki so jih naročili sami. A smo ostali pri nižji oceni, ker se držimo načela konservativnosti in upoštevamo 25-odstotni diskont vrednosti za netržne naložbe (torej tiste, ki ne kotirajo na borzi).
61. Jožef Potočnik
20,7 mio EUR
Je 7,5-odstotni lastnik Fonda, ki je obvladujoča družba idrijske skupine Kolektor. Več o Kolektorju v opisu pod številko 43.
Komentarja nismo dobili.
63. Jože Mermal
20,5 mio EUR
V prejšnjih letih je bilo med 100 najbogatejšimi več menedžerjev in nekdanjih menedžerjev logistično-nepremičninske družbe BTC, letos je predsednik uprave Jože Mermal edini, še dva pa sta med 150. Delničarji, ki so sodelovali pri menedžerskem odkupu BTC, nadzirajo večinsko lastništvo malega mesta velikih nakupov prek družb Ajdacom in Invest Point. Ajdacom ima v lasti 66,5 odstotka BTC, Invest Point pa 26,8 odstotka BTC, pri tem ima Mermal 13,6 odstotka Ajdacoma in 17,05 odstotka Invest Pointa. V obeh je največji lastnik.
Lastniki BTC so letos v primerjavi z lani zdrsnili na lestvici, vendar ne zaradi vrednosti premoženja, ki ostaja približno enaka kot lani, temveč zato, ker so jih prehiteli nekateri z večjo rastjo. Lansko poslovanje BTC je bilo približno enako predlanskemu, ob 61 milijonih evrov prihodkov je imel 5,3 milijona dobička. Vrednost BTC smo izračunali po dveh različnih poteh. Najprej kot podjetje, pri čemer smo ga ovrednotili po uspešnosti poslovanja in primerjali z vrednostmi drugih podjetij v svetu, ki upravljajo nepremičnine. Pri drugem vrednotenju pa smo ocenili vrednost premoženja BTC, pri čemer smo bilančno vrednost nepremičnin popravili na ocenjeno tržno vrednost. Vrednost lastniškega kapitala skupine BTC smo tako ocenili na 192,4 milijona evrov. Po tem koraku smo upoštevali pripadajoč delež za podjetji Ajdacom in Invest Point ter opravili popravek vrednosti deleža glede na tisto, prikazano v knjigah, in posledično ocenili vrednost lastniškega kapitala obeh družb ter deležev posameznih oseb.
Jože Mermal vrednotenja ni komentiral.
64. Edvard in Ivica Svetlik
19,9 mio EUR
Edvard Svetlik je predsednik upravnega odbora in z ženo Ivico največji lastnik idrijske skupine Hidria. Edvard in Ivica imata prek svojega podjetja ES & G dobrih 60 odstotkov krovne družbe H & R, ki lastniško obvladuje Hidrio. Edvard Svetlik in celotna uprava Hidrie so se morali lani zelo potruditi, da so Hidrio rešili. Nevzdržna zadolženost in upadajoči prihodki nikakor ne gredo skupaj. V zadnjih štirih letih so kapital zmanjšali za polovico, na 34 milijonov evrov. Tudi leto 2014 so končali z izgubo, te je bilo več kot pet milijonov evrov. Jim pa je uspelo izboljšati dobiček iz poslovanja, in sicer na 5,5 milijona evrov.
Idrijska Hidria, ki zaposluje več kot dva tisoč ljudi, je ena izmed vodilnih korporacij na področju avtomobilskih in industrijskih tehnologij. Prav novi produkti so bili verjetno odločilni, da so na začetku tega leta sklenili dogovor z bankami o finančnem prestrukturiranju. Iz podjetja je prišla novica, da so razvili sistem čepne svečke za hladni zagon dizelskega motorja. Medtem ko nepoznavalcu to ne pomeni veliko, pa so nove pogodbe v vrednosti 110 milijonov evrov z največjimi proizvajalci avtomobilov na svetu pomembna faza pri reševanju podjetja. Letošnjo proizvodnjo želijo povečati na 60 milijonov evrov. Njihov načrt je, da pokrijejo 30 odstotkov svetovnih potreb. Cilj, ki so si ga v podjetju določili, da bi prihodke v petih letih povečali za 90 milijonov, na 350, je tako bliže uresničitvi.
Na drugi strani so prisiljeni prodajati tudi premoženje. Tako so že prodali podjetje GIF, ki so ga kupili leta 2006 kot enega izmed vodilnih proizvajalcev aktivnih stropov za profesionalne kuhinje v Evropi in svetu. Prodali so tudi IMP Klime švedski multinacionalki Lindab (IMP Klima je v skupini pomenila prek 10 odstotkov prihodkov). Kupnine za zdaj niso znane. Hidria je letos naredila pomembne korake k uspešnejši prihodnosti, kar se nekoliko pozna tudi na vrednotenju premoženja Edvarda Svetlika. Oceno smo zvišali za okoli devet odstotkov.
Edvard Svetlik vrednotenja ni komentiral.
64. Ivan Albreht
19,9 mio EUR
Je 7,2-odstotni lastnik Fonda, ki je obvladujoča družba idrijske skupine Kolektor. Več o Kolektorju v opisu pod številko 43.
Komentarja nismo dobili.
66. Ivan in Tatjana Pfajfar
19,5 mio EUR
V celjskem podjetju Inpos ima Ivan Pfajfar 70-odstotni, Tatjana Pfajfar pa 30-odstotni delež, Ivan je eden od dveh direktorjev. Inpos je trgovina na debelo in drobno s tehničnim blagom, poleg z osnovno dejavnostjo pa ustvarjajo prihodke še z oddajanjem poslovnih prostorov v najem. V četrt stoletja delovanja se je podjetje iz lokalnega trgovca celjske regije razvilo v vseslovensko trgovsko družbo s širokim izborom predvsem tehničnega blaga z okoli 170 zaposlenimi. Pfajfarjeva imata od leta 2006 tudi podjetje Lesoprodukt, četrtino prek Inposa, tri četrtine lastništva. To podjetje je eden od največjih specializiranih trgovcev v Sloveniji, ki z distribucijo ekskluzivnih znamk lesnih plošč in dodatkov ter s storitvami razreza in proizvodnjo končnih izdelkov oskrbuje mizarje. V zadnjih petih letih je Inpos uspešno posloval in v povprečju vsako leto povečal prodajo za dobrih 11 odstotkov. Leto 2014 je bilo zanje najuspešnejše v zadnjih letih, povečali so tržni delež in so ena redkih družb v tej dejavnosti, ki ji je uspelo doseči rast prodaje in povečanje razlike v ceni. Prodaja se je povzpela do skoraj 36 milijonov evrov, čisti dobiček pa so več kot potrojili in je presegel milijon evrov. Prav ta skok dobička je največ prispeval k ocenjeni vrednosti premoženja. Letos pričakujejo petodstotno rast prodaje. Pomemben del k skupni oceni premoženja prispeva tudi podjetje Lesoprodukt, ki ustvari skoraj 12 milijonov evrov prihodkov in skoraj 600 tisoč evrov čistega dobička.
Ivan in Tatjana Pfajfar vrednotenja nista želela komentirati.
67. Boštjan Bandelj
19,1 mio EUR
Podjetje Belektron Boštjana Bandlja trguje z emisijskimi kuponi, gre za nekakšne dovolilnice za izpuste ogljikovega dioksida, ki jih je v omejenih količinah izdala EU, da bi omejila onesnaževanje. Boštjan Bandelj pri tem tako rekoč kot posameznik (Belektron je imel še lani samo tri redno zaposlene) tekmuje z velikimi investicijskimi bankami in energetskimi velikani. Po načinu delovanja so kot borzna hiša, in sodeč po iskanju novih kadrov, želijo tudi formalno vzpostaviti pravno obliko borznoposredniške družbe. Prejšnje leto je bilo trgovanje z emisijskimi kuponi turbulentno, večina udeležencev je namreč stavila na rast cen. Konec marca se je na trgu zgodil zlom, cena kuponov je upadla za 50 odstotkov. Tudi v Belektronu so bili na napačni strani in tako doživeli velike izgube. Nekateri izmed tekmecev so svojo poslovno pot celo končali. Tudi poslovanje z industrijskimi podjetji je bilo izredno zahtevno. Spremenila so se namreč pravila, koliko kuponov potrebujejo, poleg tega so večja izmed njih začela z njimi trgovati tudi sama. V Belektronu so se zato preusmerili na trg izvedenih finančnih instrumentov pri emisijskih kuponih. Uvrščajo se med deset največjih podjetij na svetu, ki trgujejo z emisijskimi kuponi. Svojo dejavnost so še razširili, sklenili so prve posle s terminskimi pogodbami za plin, nafto in električno energijo. V podjetju so lani prihodki upadli za 29 odstotkov, na 108 milijonov evrov. Čisti dobiček se je zmanjšal za več kot polovico in je znašal 3,6 milijona evrov. Po težavnem letu 2014 ostajajo optimistični. Zaradi narave posla in kratke zgodovine pri vrednotenju podjetja uporabljamo zelo konservativen pristop. Naša ocena je za tretjino nižja od lanske.
Boštjan Bandelj se je z oceno strinjal.
67. Družina Starman
19,1 mio EUR
Družinsko podjetje Starman iz Komende je bilo ustanovljeno leta 1990. Na kar 11 tisoč kvadratnih metrih skladiščnega prostora imajo prodajo kovinskega (pohištveno okovje, vijaki) in lesnega programa (iverne plošče, laminati, ultrapasi) na debelo. V svoji ponudbi imajo prek šest tisoč različnih izdelkov. Nekaj tudi izvažajo, predvsem na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo in Srbijo. Leto 2014 je bilo, vsaj kar zadeva finančni del, zanje preslikava leta 2013. Prihodki, dobiček in marža so ostali na isti ravni. Nasploh prihodki in dobiček že pet let stagnirajo. Lani so dosegli 22 milijonov evrov, kar je samo tri odstotke več kot leta 2010, ob tem so ustvarili 1,6 milijona evrov dobička, kar je podobno kot v minulih letih. V podjetju vsako leto puščajo dober milijon, v bilanci se je nabralo že 6,7 milijona evrov denarnih sredstev. Finančnih obveznosti v družini Starman ne poznajo. Vrednost premoženja družine Starman (dve tretjini ima mati Andreja Starman, preostalo tretjino si delita hčeri Anja in Anita) se lani tako rekoč ni spremenila in znaša 19,1 milijona evrov.
Članice družine Starman vrednotenja niso komentirale.
67. Radovan Bolko
19,1 mio EUR
Je predsednik uprave idrijske skupine Kolektor Group in 6,9-odstotni lastnik Fonda, ki je obvladujoča družba te skupine. Več o Kolektorju v opisu pod številko 43.
Radovan Bolko je tokrat prvič komentiral naše vrednotenje: »Verjamem, da je metodologija, ki ste jo izbrali pri vrednotenju, primerna. Menim pa, da ste moj delež v Kolektorju precenili za približno 20 odstotkov zato, ker ne gre za delež, ki ga je mogoče prodati na borzi, oziroma to ni tržni papir. Še za dodatnih 20 do 30 odstotkov pa ste vrednost precenili, ker niste upoštevali, da gre za zelo majhen delež.«
70. Družina Habič
18,6 mio EUR
Družina Habič se ukvarja s prodajo avtomobilov. Njihovo podjetje KMAG prodaja avtomobile znamke Kia, imajo pa še manjše podjetje C.J.I., ki je pred leti prodajalo avtomobile znamke Chrysler. Glavni lastnik obeh podjetij je Marjan Habič. Zaslugo za njihov preboj med najbogatejše (prvič so bili med stoterico lani) ima predvsem vse večja priljubljenost znamke Kia v Sloveniji. Rast njihove prodaje se je sicer lani ustavila oziroma celo upadla, prihodki podjetja KMAG so se zmanjšali za 21 odstotkov, na dobrih milijon evrov, a je dobiček ostal skoraj enak, blizu 0,7 milijona evrov. Lani so v regiji Adria (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Črna gora) prodali 112.800 avtomobilov. Za letos spet pričakujejo 12-odstotno rast prodaje. V podjetju še vedno ostajajo presežna denarna sredstva. C.J.I. je lani posloval enako kot predlanskim, v skupni oceni pa pomeni le 10 odstotkov, saj ima le dober milijon letnih prihodkov. V podjetju KMAG so se po novem odločili k prodaji novih avtomobilov dodati prodajo in odkup rabljenih. S tem želijo poslovne rezultate še izboljšati. Skupno oceno premoženja družine smo v primerjavi z lansko nekoliko znižali.
Marjana Habiča nam ni uspelo priklicati za komentar.
71. Bojan in Dragica Adamič
18,3 mio EUR
Njuno ljubljansko podjetje Adles je bilo ustanovljeno pred 22 leti in se ukvarja s proizvodnjo in prodajo lepljenih plošč in drugih polizdelkov za pohištveno in drugo lesnopredelovalno industrijo. Poleg prostorov v Ljubljani imajo še prostore v Grosupljem, v bližini avtoceste in z izjemnim razvojnim potencialom. Za proizvodno lesno podjetje je presenetljivo uspešno, kar gre pripisati temu, da proizvodnjo predvsem organizirajo in jo naročajo pri kooperantih, sami pa imajo zelo malo, le 10, zaposlenih.
Lani so poslovali uspešno, nekaj težav so imeli le na domačem trgu, kjer so se srečevali s slabo plačilno disciplino in stečaji podjetij. V tujini so ustvarili kar 94 odstotkov prihodkov, od tega dobro polovico v Nemčiji. Prodajo so lani povečali za 13,6 odstotka, na dobrih 19 milijonov evrov. Ob tem so imeli skoraj 1,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 37 odstotkov več kot leto prej. Družba ni zadolžena, kratkoročne finančne naložbe in denarna sredstva za kar 4,5 milijona evrov presegajo finančne obveznosti. Poleg Adlesa ima Bojan Adamič v lasti še dobro desetino družbe Esol, ki je njihov največji partner za izdelavo in proizvodnjo plošč. Esol ima 2,8 milijona evrov kapitala in ustvari skoraj 1,3 milijona evrov kosmatega denarnega toka. Letošnja ocena premoženja se je povišala za skoraj 20 odstotkov zaradi krepko izboljšanega poslovanja obeh družb.
Na našo prošnjo za komentar se zakonca Bojan in Dragica Adamič nista odzvala.
72. Diana Dimnik
17,8 mio EUR
Diana Dimnik je lastnica podjetja Finforti Holding, ki ima družbi Medias International in Dimnikcobau. Večja je Medias International, ki se ukvarja s prodajo medicinskih pripomočkov in opreme. Skupina Finforti je lani ustvarila 12,6 milijona evrov prihodkov od prodaje in 1,1 milijona evrov čistega dobička. Po podatkih v lanskem letnem poročilu glavnino prihodkov Medias International ustvari s sodelovanjem na javnih razpisih. Po podatkih supervizorja je lani Medias International od javnih ustanov prejel kar za 11,5 milijona evrov nakazil, podjetje pa je poslovalo še bolj dobičkonosno kot leto prej. Dimnikcobau je nepremičninska družba, ki nepremičnine oddaja v najem.
Komentar Dimnikove: »Zelo sem ponosna, da sem se tudi letos uvrstila na vašo lestvico najuspešnejših, zlasti ker delujemo v branži, ki je pod velikim pritiskom konkurence in krize v gospodarstvu in javni ureditvi. Še naprej se bomo trudili za odličnost poslovanja, ki je edini garant uspešnosti, in iskali nove izzive in vsebine.«
72. Ivo in Anastasia Taja Boscarol
17,8 mio EUR
Ivo Boscarol je ustanovitelj in direktor podjetja Pipistrel, enega najinovativnejših slovenskih podjetij, z možnostmi za izjemen razvoj; četrtinski delež v njem ima njegova hči Anastasia Taja. Pipistrel je proizvajalec ultralahkih motorno-jadralnih letal in jadralnih letal s pomožnim motorjem. Z letalom Panthera, ki je poletelo leta 2013, namerava postati Pipistrel tudi najinovativnejši načrtovalec in izdelovalec štirisedežnih letal generalne kategorije. Pod blagovno znamko Pipistrel deluje od leta 1987, v tem času je prejel vrsto nagrad in priznanj s področja tehnologije in oblikovanja, njihova letala letijo že v več kot 70 državah.
Leto 2014 je bilo za Pipistrel še uspešnejše od lanskega. Prodajo so lani povečali za tri odstotke, na 11,5 milijona evrov, od tega je bilo 93 odstotkov izvoza. Dosegli so 1,2 milijona evrov čistega dobička. Kolektiv so povečali za pet novih zaposlenih, zdaj šteje 80 ljudi. Za letos pričakujejo približno enako rast prihodkov in dobička kot lani. Ocena sicer vključuje nadpovprečne stopnje pričakovane rasti v prihodnjih letih, a je potencial še precej večji, tako da bi se lahko vrednost v prihodnjih letih povišala. Dober obet je daleč največji posel v zgodovini podjetja - dobava letal indijski vojski -, ki so ga pridobili septembra letos in je po neuradnih informacijah vreden okrog 18 milijonov evrov. Pipistrel bo po napovedih dobave 194 letal indijski vojski začel najpozneje čez leto dni. Trajale bodo dve leti in pol, po tretjem letu pa lahko dobavi še 100 letal, če bo naročnik to zahteval.
Na letališču v Gorici je gradnja nove proizvodne hale v polnem zagonu. V njej bosta potekala proizvodnja Pipistrelovega novega štirisedežnega letala Panthera in sestavljanje tistih letal iz zdajšnjega programa, ki bodo namenjena na ameriški trg. Teh letal namreč ne morejo proizvajati na sedežu podjetja, saj Slovenija nima podpisanega dvostranskega sporazuma o letalski varnosti z ZDA, zato sestava trenutno poteka v najetih prostorih v Italiji. Načrtujejo, da bodo v Gorici izdelali od 150 do 200 letal Panthera na leto, zaposlitev pa naj bi v novih prostorih dobilo od 100 do 200 ljudi.
Ivo Boscarol vrednotenja ni komentiral.
74. Dean Čendak
17,6 mio EUR
Dean Čendak in njegov stric Zvone Taljat sta lastnika holdinga Publikum, ki ima polovico finančne skupine Alta. V Publikum Holdingu ima Zvone Taljat 50,1 odstotka, Dean Čendak pa 49,4 odstotka. Holding je poleg tega lastnik nekdanje borznoposredniške družbe Publikum, ki se zdaj ukvarja z investicijsko dejavnostjo in je še vedno lastnica 75 odstotkov srbske borznoposredniške družbe Beopublikum. Ustanovitelja in lastnika borznoposredniške hiše Publikum sta borzno dejavnost in dejavnost upravljanja vzajemnih skladov pred leti združila s Potezo Branka Drobnaka in Medvešek Pušnikom Bogdana Pušnika v finančni skupini Alta. Po finančnih težavah Pušnika in Drobnaka sta v Alti pridobila polovični delež. Poleg tega ima holding v lasti več podjetij za naložbe, med njimi je največja Siringa, v kateri je pristala kupnina od prodaje deleža v trgovski družbi Lesnina, ki so jo prevzeli Avstrijci. Vrednost skupine Alta v lasti Publikuma smo ocenili po borzni vrednosti. Največji del premoženja Publikuma je sicer družba Publikum Trezor, ki je med drugim polovični lastnik Siringe. Ta pa je izpeljala prevzem in nato prodajo trgovske družbe Lesnina.
Čeprav borzno leto ni najbolj uspešno, je Publikum Holdingu v zadnjem letu uspelo prodati precej naložb. Med drugim so imeli delež v Aerodromu Ljubljana, ki ga je prevzel nemški Fraport. To je Čendaku in Taljatu prineslo povečanje premoženja. Poleg deleža v Publikumu smo Čendaku prišteli še deleže v družbah Advena in DCC-A, ki sta, kot kaže, nepremičninski družbi.
Čendak vrednotenja ni komentiral.
74. Maja Gerčer
17,6 mio EUR
Ko smo Majo Gerčer pred dvema letoma prvič uvrstili na lestvico 100 najbogatejših Slovencev, smo napisali, da je njeno podjetje AGM Nemec iz Laškega med zmagovalci krize v gradbeništvu. Podjetje, ki ga edina lastnica Maja Gerčer od leta 2012 tudi sama vodi, še vedno premočrtno raste, samo lani za 15 odstotkov. Ustanovljeno je bilo leta 2003, najprej se je ukvarjalo z nizkimi gradnjami, v zadnjih letih se je lotilo tudi gradnje stavb. So lastniki kamnoloma Boben v Hrastniku in Borovnik v Zagorju ob Savi ter betonarne v Hrastniku. Kamnolom Borovnik so kupili lani od Cestnega podjetja Ljubljana, ki je šlo v stečaj. Poleg gradbeništva, ki je njegova glavna dejavnost, se ukvarja z gostinstvom in turizmom, njihov je bazenski kompleks Aqua Roma v Rimskih Toplicah, imajo pa tudi restavracijo in picerijo na Dolu pri Hrastniku. Podjetje je nezadolženo in zmožno novih nakupov, na računu imajo skoraj tri milijone evrov, še dva milijona imajo depozitov pri slovenskih bankah. Podjetje s 140 zaposlenimi je lani doseglo prek 16 milijonov evrov prihodkov in rekordnih 1,5 milijona evrov čistega dobička, njegovo vrednost pa smo ocenili za blizu 10 odstotkov višje kot lani. Dobiček je znašal 1,5 milijona evrov.
Maja Gerčer našega vrednotenja ni komentirala.
76. Družina Albreht
17,4 mio EUR
Zlatarno Celje je po stečaju konec devetdesetih let na tretji javni dražbi kupilo podjetje AI Inženiring, katerega lastnik je bil Bojan Albreht, ki je zdaj predsednik uprave Zlatarne Celje. Pozneje je bila ustanovljena družba Albrecht Holding, v lasti družine Albreht, h kateri so pripojili AI Inženiring, po nekaj letih pa so Albrecht Holding pripojili k Zlatarni Celje. Skupina Zlatarna Celje, ki ima svoje hčerinske družbe tudi na Hrvaškem, v BiH, Srbiji in Avstriji, se ukvarja predvsem s proizvodnjo nakita in podobnih izdelkov ter trgovino na debelo z nakitom in trgovino na drobno z urami, nakitom in bižuterijo. V okviru trgovanja in proizvodnje naložbenega zlata Zlatarna Celje proizvaja lastne zlate ploščice in trguje z zlatimi palicami. V letu 2012 so še razširili svojo dejavnost, saj so v ljubljanskem BTC odprli hotel Plaza. Prihodki skupine Zlatarna Celje so lani upadli za 20 odstotkov, predvsem zaradi nižjih cen zlata. Po izgubi v letu 2013 so lani dosegli 1,1 milijona evrov dobička. Skupina je imela konec prejšnjega leta 367 zaposlenih. Desetino k ocenjeni čisti vrednosti premoženja prispeva vrednost tretjinskega deleža Bojana Albrehta v družbi Metra Inženiring, ki se ukvarja s proizvodnjo mikroračunalniških merilnih sistemov.
Albrehtovi vrednotenja niso komentirali.
77. David Kobal
17,2 mio EUR
David Kobal je dvotretjinski lastnik podjetja Gold Club, ki proizvaja in razvija elektronske igralne avtomate. Z njimi je navzoč v več kot 100 državah na vseh celinah. Leta 2008 je družba razširila svojo dejavnost še na opravljanje storitev prašnega barvanja, leta 2009 so vstopili v lastništvo Casinoja Bled. V letu 2010 se je družba preselila v lastne poslovno-proizvodne prostore, ki jih je začela graditi leta 2008. Prejšnje leto je bilo za njih izjemno, saj so v zelo zaostrenih razmerah dosegli skoraj rekordne prihodke, načrt so presegli za 15 odstotkov. Prihodki od prodaje so poskočili za 62 odstotkov, čisti dobiček se je povzpel na skoraj dva milijona evrov. Skoraj 90 odstotkov vseh prihodkov ustvarijo na tujih trgih, v letnem poročilu pišejo, da 95 odstotkov vseh svojih igralnih avtomatov izvozijo na trge Evrope, Južne Amerike in Afrike. V družbi Gold Club je bilo ob koncu leta 2010 skupaj zaposlenih 105 delavcev ali 16 več kot v letu 2013. Poleg proizvodnje aparatov je David Kobal z lastništvom navzoč še v nekaj družbah, ki se ukvarjajo s prirejanjem iger na srečo, gostinstvom in oddajanjem nepremičnin.
Vrednotenja ni komentiral.
78. Franc in Marija Žgajnar
17,1 mio EUR
Franc Žgajnar je ustanovil podjetje Fragmat leta 1991 v Metuljah na Blokah, svoji rojstni vasi, ko je še bil zaposlen v podjetju za proizvodnjo izolacijskih materialov Novolit; potem se je posvetil samo še svojemu podjetju. Leta 1995 je kupil proizvodnjo stiropora ljubljanske Izolirke, podjetja, ki je v nasprotju s Fragmatom imelo skoraj 60-letno tradicijo. Želel je postaviti najsodobnejšo proizvodnjo stiropora v tem delu Evrope. Naslednji pomemben korak je bil nakup sorodnega podjetja TIM Laško leta 2005. Tako je Fragmat postal največji proizvajalec hidro- in termoizolacijskega materiala v jugovzhodni Evropi.
Trenutno na domačem trgu ustvarijo približno 75 odstotkov prihodkov, preostalo izvozijo v Avstrijo, Nemčijo, Švico, Italijo in na Balkan. V skupini Fragmat, v kateri ima Franc Žgajnar skupaj z ženo Marijo nekaj več kot 93-odstotni delež, so lani ustvarili 45,4 milijona evrov prihodkov in dosegli rekorden čisti dobiček 2,2 milijona evrov. Franc Žgajnar se na lestvico najbogatejših uvršča prvič, potem ko je skupina zmanjšala zadolženost in dosegla dogovor z bankami. V preteklosti je bilo podjetje precej zadolženo in je bila njegova prihodnost negotova. V podjetju bodo morali dobre rezultate prejšnjega leta pokazati tudi v prihodnje, drugače lahko hitro zdrsnejo po lestvici.
Žgajnarjeva vrednotenja nista komentirala.
78. Jože Godec
17,1 mio EUR
Jože Godec je 41-odstotni lastnik skupine Iskra, d. d., ki jo je skupina menedžerjev prevzela leta 2006. Več o tem v opisu pod številko 51.
Njegov komentar: »Vaša ocena je eden izmed izračunov in ta vrednost, ki ste jo ugotovili, je samo na papirju. Realna vrednost se pokaže na trgu. Kaj bo, ne vem.«
78. Marta in Rok Drašler
17,1 mio EUR
Rok Drašler (direktor) in njegova mati Marta sta lastnika vsak polovice družbe MDM, ki je specializirana za distribucijo, predelavo in proizvodnjo izdelkov oziroma polizdelkov iz nerjavnega jekla in aluminija. Podjetniško zgodbo družine Drašler je že davnega leta 1946 začel ded Roka Drašlerja Alojz, ki je kot samostojni obrtnik izdeloval stroje za kmetijstvo in industrijo. Njegov sin Marko je ob pomoči žene Marte po njegovi upokojitvi začel proizvodnjo in prodajo nerjavečih izdelkov in materialov. Sprva so izdelovali prikolice za čolne iz nerjavečega jekla, prelomno pa je bilo leto 1978, ko so začeli izdelovati izdelke iz nerjavečega jekla za farmacevtsko družbo Lek, pozneje tudi za Krko. V osemdesetih so prestopili slovenske meje, trenutno je njihov trg jugovzhodna Evropa od Dunaja do Skopja, poslujejo večinoma iz Ljubljane, poslovalnice pa imajo tudi v Avstriji, na Hrvaškem, v BiH in Srbiji.
Leta 2003 je po očetovi smrti prevzel vodenje podjetja tedaj komaj 27-letni Rok Drašler. Podjetju je šlo dobro, Drašlerjevi (takrat je imela delež tudi Rokova sestra Maja) so bili od leta 2007 tri leta na naši lestvici 100 najbogatejših, po letu 2009, ko je kriza podjetje očitno hudo udarila, pa so zgodbo o uspehu morali začeti graditi na novo. Letos Marto in Roka prvič spet znova vidimo v prvi stotniji. Lani so prodajo povečali za 29 odstotkov, na skoraj 37 milijonov evrov, in je že za skoraj tretjino presegala predkrizno, dobiček (1,4 milijona) pa se je spet vrnil na raven iz zlatih časov. K večjemu prihodku sta pripomogla dvig cen niklja in posledično cen na trgu, predvsem pa izvedba večjega infrastrukturnega projekta, zaradi katerega je podjetje pridobilo pomembno referenco pri nadaljnjem poslovanju. Manjši del k ocenjeni vrednosti premoženja, ki je za dobrih 40 odstotkov višja od lanske, prispeva še Rokova družba MDM Invest.
Marta in Rok Drašler ocene nista komentirala.
