... muzejev ...
Kar nekaj bogatašev ima tudi svoj muzej. Carlos Slim, najbogatejši človek na svetu, je v Ciudad de Mexicu leta 1994 odprl muzej Soumaya. Lani so ga postavili na novi lokaciji, kar ga je stalo več kot 70 milijonov dolarjev. V muzeju je več kot 66 tisoč razstavljenih predmetov, umetniških del, zgodovinskih dokumentov, obsežna zbirka starih kovancev iz kolonialne dobe... Med umetniškimi deli so tudi tista nekaterih najbolj znanih evropskih slikarjev, kot so Rodin, Dalí, Picasso, da Vinci, Renoir in van Gogh.
Milijarderji, ki so svoje bogastvo posvetili umetnosti, so Ronald Lauder, dedič kozmetičnega imperija Estee Lauder. V New Yorku ima Neue Galerie, kjer je razstavljena nemška in avstrijska umetnost. Francoz François Pinault, lastnik trgovin z luksuznim blagom, ima Palazzo Grassi v Benetkah, v kateri je razstavljena njegova umetniška zbirka, vredna 1,7 milijarde dolarjev. Lee Kun-Hee, predsednik Samsunga, je odprl Samsung Museum, v katerem sta razstavljeni tradicionalna in sodobna korejska umetnost. Muzej ima tudi Alice Walton, dedinja Walmarta. Hiroši Jamauči, ustanovitelj Nintenda, ima v Bentovillu (Arkansas) Crystal Bridges Museum of American Art, v Kjotu pa muzej elektronskih iger in naprav Shigureden Museum.
... jaht
Ali veste, s katerim bogatašem delite mnenja in s kom imate najmanj skupnih misli?. V zabavnem kvizu ugotovite, ali ste s svojim kandidatom za najbogatejšega Slovenca res idealen par.
Množičen je tudi klub lastnikov jaht. Larry Ellison je več let z drugimi milijarderji tekmoval, kdo bo imel daljšo jahto. Do leta 2010 je bila rekorderka njegova 140 metrov dolga jahta Rising Sun z bejzbolskim igriščem na zgornjem krovu. Prehitel ga je ruski milijarder Roman Abramovič. Njegova Eclipse s 163 metri velja za najdaljšo zasebno jahto na svetu. Paul Allen, soustanovitelj Microsofta, ima 126 metrov dolgo jahto Octopus.
Savdski poslovnež Al Valid bin Talal ima jahto Kingdom 5KR, ki je sicer dolga le 85 metrov, je pa pozlačena. Savdskoarabski princ Sultan bin Abdul Aziz ima 139 metrov dolgo jahto Al Salamah. Imajo jih tudi omanski sultan Kabus, dubajski šejk Mohamed bin Rašid Al Maktum. Privoščil si jo je tudi Larry Page, soustanovitelj Googla, čeprav v 'skromni' dolžini 58 metrov.
Manj in bolj nenavadni hobiji
Tudi prostočasne dejavnosti bogatašev so drage in za navadne smrtnike nedosegljive. Larry Ellison ima rad vse, kar je povezano s športom in vodo. Financira BMW Oracle Racing Team, ki je enkrat že zmagal na jadralni regati America's cup.
Prihodnje leto bo America's Cup prišel v San Francisco v njegov domači klub in Ellison bo spet poskušal srečo na regati na odprtem morju.
Jeff Bezos, ustanovitelj Amazona, je svoj hobi usmeril v morske globine. V globini 4270 metrov je njegov tim z uporabo najsodobnejše sonarske tehnologije našel motorje Apolla 11. Zdaj namerava na površje dvigniti enega od teh motorjev pogonske rakete, ki je v vesolje izstrelila Apollo 11, ta pa je ponesel prvega človeka na Luno. Milijonsko pustolovščino plačuje Bezos iz lastnega žepa.
Bezosa ne navdušujejo samo morske globine, ampak tudi vesolje. Leta 2000 je ustanovil družbo Blue Origin, ki naj bi nekega dne začela komercialne polete v vesolje. Lani se je poskusni polet vesoljske ladje brez posadke ponesrečil, a to je zanj postranskega pomena, saj tako v poslovnem življenju kot pri svojih konjičkih razmišlja v velikih dimenzijah.
Tudi Richard Branson se je pridružil klubu navdušencev za vesoljske polete. Po ustanovitvi podjetja Virgin Group leta 1970 je zanj vseskozi veljalo geslo: višje, hitreje, dlje. Tako namerava prihodnje leto z družbo Virgin Galactic pošiljati turiste v vesolje.
Branson je sicer znan po tem, da zna hobije uporabiti kot sredstvo za oglaševanje svojega podjetniškega imperija Virgin Group. Poleti je kot najstarejši jadralni deskar na svetu (star je 62 let) uspešno prečkal Rokavski preliv. Rekord mu je sicer vzel njegov sin Sam, a mediji so kljub temu peli slavospeve še eni nenavadni pustolovščini britanskega milijarderja. Seznam teh je dolg. Leta 1986 je s čolnom prečkal Atlantik, leta 1987 pa z balonom. Leta 2004 je Rokavski preliv prečkal v amfibijskem vozilu in postavil časovni rekord. Edina stvar, ki se mu ni posrečila, je vožnja z balonom okoli Zemlje.
Tudi pri Elonu Musku so poklicno življenje in hobiji tesno povezani in tudi on se navdušuje nad vesoljskimi poleti. Kot diplomirani ekonomist in fizik si je pravzaprav izbral tri področja: internet, obnovljive vire energije in vesoljske polete. Uspeh v svetu interneta mu je omogočil, da je pozneje denar vložil v drugi dve področji. Najprej je sodeloval pri ustanovitvi največjega internetnega plačilnega sistema Paypal. Pri njegovi prodaji leta 2002 za 1,5 milijarde dolarjev mu je pripadlo deset odstotkov.
Kmalu zatem je ustanovil SpaceX, družbo, ki se ukvarja z njegovim drugim hobijem - gradnjo najsodobnejših raket in vesoljskih ladij. Zelo ga namreč skrbi, da bi naravna katastrofa uničila Zemljo ali da bi zaradi nespametnega človekovega ravnanja postala neprimerna za prebivanje, zato namerava v 20 letih na Mars poslati prve ljudi.
Vmes milijarder Musk skrbi za boljše možnosti prevoza na Zemlji. Izdelava električnih športnih avtomobilov je Muskova tretja naložba in hobi obenem, zato je leta 2003 investiral v podjetje Tesla Motors. Vse to je Musk dosegel v 41 letih svojega življenja.
avtorica: Anamarija Urbanija; članek je bil objavljen v reviji Manager - najbogatejši Slovenci 2012, november 2012.
V najnovejši številki revije Manager - najbogatejši Slovenci 2011 si lahko ogledate celotno lestvico in preberete zgodbe bogatašev iz prve roke.
Revijo lahko kupite na bolje založenih prodajnih kioskih, ker pa je vsako leto "razgrabljena", vam omogočamo, da čim prej NAROČITE SVOJ IZVOD.