Luksuzne nepremičnine po slovensko

»Prodaja luksuznih nepremičnin je trenutno edini nepremičninski trg, ki v Sloveniji še deluje,« ocenjuje Justin Young, solastnik nepremičninske agencije Elite Property Slovenia, ki trguje s prestižnimi nepremičninami. »A se tudi povpraševanje po nakupu luksuznih nepremičnin umirja, medtem ko povpraševanju po najemu takih nepremičnin ostaja enako,« opaža Zoran Đukić, direktor agencije Stoja nepremičnine, ki poleg drugih nepremičnin trži tudi ekskluzivne. Po padcu cen v preteklih letih so cene teh nepremičnin v zadnjem letu le rahlo upadle, še ugotavljata sogovornika. Zaradi majhnosti in nerazvitosti slovenskega trga in podporne infrastrukture predvsem zunaj Ljubljane ter nižjih standardov v opremljanju in gradnji, predvsem v estetskem smislu, pa težko najdeta nepremičnine, ki ustrezajo vsem zahtevam petičnežev.

Ni vsaka hiša nadstandardna

»Stranke, ki kupujejo drage nepremičnine, so zahtevne: želijo dobro lokacijo brez motečih dejavnikov, čim novejšo gradnjo, pametno razporeditev prostorov, nekateri pa poleg tega prisegajo tudi na nove ekološke standarde v rabi energije in uporabi materialov,« ugotavlja Zoran Đukić. V Sloveniji ni naprodaj veliko nadstandardnih nepremičnin, ugotavlja Justin Young, po rodu Anglež, ki pri nas že vrsto let živi in prodaja nepremičnine. Pogosto ga na ogled domnevno luksuzne hiše kličejo lastniki, ki so prepričani, da njihova nepremičnina ustreza visokim standardom, a se pogosto izkaže, da jim ni niti blizu. »Ko vstopim v hišo, se moram v njej prijetno počutiti, urejena mora biti z okusom, pohištvo ne sme biti industrijsko in obrabljeno. Uporabljeni materiali morajo biti nekoliko dražji, kakovostni in lepi,« pripoveduje Young. Veliko petičnežev želi ali ultramoderno domovanje ali prisegajo na pridih starinskosti, denimo na obnovljene stare hiše, opremljene z restavriranim pohištvom.

Nasploh Young ugotavlja, da Slovenci veliko več kot na estetiko in oblikovanje damo na kakovost gradnje, ki je trajnejša in trdnejša kot denimo v Angliji, kjer več denarja namenijo za krajinsko ureditev vrta in svetovanje notranjega oblikovalca. Nepremičnin za prodajo nikoli ne išče po ceni, saj številni svojim nepremičninam, zgrajenim v osemdesetih letih, ki so povsem nezanimive za petičneže, navijejo cene. Poleg nižjih standardov v opremljanju in estetskosti gradnja agenti Stoje nepremičnin ugotavljajo še, da je pri nas bogatašem teže prodati nepremičnino, ker jim težko ponudimo dovolj zabave in rekreativnih dejavnosti v okolici, denimo kulturnih ter športnih dogodkov, koncertov, primernih restavracij in hotelov.

Luksuz za manj kot milijon evrov

V agenciji Elite Property sprejemajo v prodajo nepremičnine, ki so vredne 300 tisoč evrov in več. Cena je večinoma odvisna od lokacije in velikosti: pred kratkim so denimo ruski družini prodali luksuzno hišo na Goričkem za 300 tisoč evrov, penthouse stanovanje v središču Ljubljane pa za pol milijona evrov. »Letos je bilo največ luksuznih domovanj prodanih za okoli šesto tisoč evrov, najdražja nepremičnina pa je bila prodana za 1,3 milijona evrov. Cene so po padcu iz preteklih let zdaj že dokaj realne,« pravi Young. Predvsem nepremičnine na dobrih lokacijah ne bodo več izgubljale vrednosti, je še prepričan. Vile na najboljših lokacijah, na Obali, v središču Ljubljane in na Bledu, se v povprečju prodajajo za 1,5 do tri milijone evrov.

Prodajajo, ker imajo preveč ali se selijo v tujino

»Nadstandardne nepremičnine pridejo na trg najpogosteje zaradi selitve lastnikov v tujino, pri čemer nekateri svoje nepremičnine le oddajo, saj se nekoč želijo vrniti v domovino,« razlaga Đukić. Poleg tega poslovneži zaradi krize čistijo portfelj svojega premoženja in odprodajajo nepremičnine, ki jih ne potrebujejo, tudi zaradi napovedanega davka na luksuz. Večje nepremičnine prodajajo tudi starejši premožni pari, katerih otroci so se odselili, in iščejo manjše, bolj obvladljive domove. V prodajo dobivajo tudi vse več nedokončanih, luksuzno zastavljenih nepremičnin, katerih lastniki ne morejo več odplačevati kreditov. »Okoli 20 odstotkov nadstandardnih domovanj na trg dajo tujci, ki so te nepremičnine v slabem stanju kupili kot naložbo, zdaj pa jih renovirane prodajajo po precej višji ceni,« pojasni Young.

Bogati Rusi najraje kupujejo v prestolnici

V agenciji Stoja nepremičnine največ dragih nepremičnin prodajo tujim poslovnežem in diplomatom, slovenski kupci so v manjšini. Tudi v agenciji Elite Property večinoma prodajajo tujcem, ti so dobri kupci, saj ne potrebujejo posojil in plačajo z gotovino. Prevladujejo Rusi in Ukrajinci, ki pomenijo kar 70 odstotkov vseh kupcev, sledijo Angleži, Američani in drugi. »Rusom in Ukrajincem je v Sloveniji všeč, ker se hitro naučijo jezika, razdalje so majhne in lahko živijo v mestu, pa imajo še vedno blizu morje in gore, hkrati pa se tu počutijo kot doma,« pripoveduje Young. Pogosto se k nam preselijo cele družine, včasih pride celo več družin, pogosto tu ustanovijo tudi podjetje ali prevzamejo kakega slovenskega, nekateri pa imajo tak posel, da ga lahko vodijo iz Slovenije. To je precejšnja razlika v primerjavi s preteklimi leti, ko so Rusi iskali vile v Portorožu le za dopustovanje. Zdaj najbolj povprašujejo po nepremičninah v središču Ljubljane, letos so denimo v agenciji Elite Property prvič v treh letih delovanja več dragih nepremičnin kot na Obali prodali v Ljubljani.

Iskane tudi vile na podeželju

Medtem ko si ruski kupci želijo mestnega vrveža, bogati Britanci, Američani in drugi prisegajo na mirnejše lokacije zunaj večjih mest. »Iščejo predvsem nepremičnine s karakterjem, navdušujejo se denimo nad visokimi stropi, pristno keramiko in obnovljenimi lesenimi podi,« pravi Young. Pred kratkim so mladi Singapurčanki prodali renovirano vilo na Mostu na Soči na velikem zemljišču z urejenim vrtom in bazenom. »Bogatašem je severni del Primorske zaradi lepe narave in miru še posebno všeč, a je primerne ponudbe malo,« še ugotavlja Young. Razmeroma stalno povpraševanje po prestižnih domovanjih pa v obeh agencijah beležijo še na turistično najbolj zanimivih lokacijah, kot so Portorož, Piran in Bled.

avtorica: Kristna Koman; članek je bil objavljen v reviji Manager - najbogatejši Slovenci 2012, november 2012.