Bogataš, ki hoče ostati brez denarja, 1. del

Chuck Feeney, ki nikoli ni živel na veliki nogi, namerava svoje milijardno premoženje donirati še v času svojega življenja. To mu gre zelo dobro od rok. S svojo filantropijo je navdihnil številne druge bogataše, med njimi Billa Gatesa in Warrena Buffetta.

Enainosemdesetletni Chuck Feeney je človekoljubni Robin Hood, ki ne jemlje kar vsem bogatašem po vrsti, ampak sebi in denar preusmerja tja, kjer ga po njegovi presoji najbolj potrebujejo. V zadnjih 30 letih je prekrižaril ves svet in iskal priložnosti, da bi razdelil svoje imetje, vredno 7,5 milijarde dolarjev. Zaslužil ga je s prodajo konjaka, parfumov in cigaret v svojem imperiju brezcarinskih trgovin. Njegova človekoljubna ustanova Atlantic Philanthropies je preusmerila 6,2 milijarde dolarjev njegovega denarja v izobraževanje, znanost, zdravstveno varstvo, proučevanje staranja in varstvo državljanskih pravic v ZDA, Avstraliji, Vietnamu, na Bermudih, v Južni Afriki in na Irskem.

Želi razdeliti še 1,3 milijarde dolarjev

Malo še živečih je podarilo več in nihče, ki ima tolikšno premoženje kot on, ga doslej v času svojega življenja še ni v celoti podaril. Preostalih 1,3 milijarde dolarjev bo porabljenih do leta 2016, leta 2020 pa naj bi dobrodelno ustanovo zaprli. Medtem ko si drugi bogataši prizadevajo, da bi nakopičili čim več bogastva, se Feeney pospešeno trudi, da bi pred smrtjo bankrotiral.

Svoj dobrodelni pohod je začel leta 1984, sredi desetletja, za katerega je bilo značilno kopičenje bogastva in neizmerna potrošnja. Svoj 38,75-odstotni lastniški delež družbe Duty Free Shoppers je skrivaj prenesel na ustanovo, ki jo je pozneje poimenoval Atlantic Philanthropies. Trenutno ima na svojem računu le še dva milijona dolarjev.

Feeney veliko denarja podarja za reševanje velikih problemov, na primer za mir na Severnem Irskem, posodabljanje vietnamskega zdravstvenega sistema ali za preobrazbo dolgo zanemarjenega newyorškega Rooseveltovega otoka v tehnološki center. Noče čakati, da bi njegova ustanova podeljevala donacije po njegovi smrti, prav tako noče ustanoviti zapuščinskega sklada, ki bi po njegovi smrti podeljeval vsote za reševanje obrobnih problemov. Njegova dobrodelnost naj bi imela velik učinek.

Prikrivanje dobrih del

Prvih 15 let opravljanja svojega dobrodelnega poslanstva si je obsedeno prizadeval, da bi ga prikril. Za kaj takega bi drugi bogataši z vsemi piarovskimi triki poskrbeli, da bi prišli na naslovnice časopisov. Številne dobrodelne organizacije niso imele pojma o tem, od kod prihajajo kupi denarja, tiste, ki so vedele, so se morale zavezati k molčečnosti. Enega redkih intervjujev je pred kratkim dal za ameriško revijo Forbes, iz katere povzemamo ta članek.

Z vojaškimi izkušnjami vohal priložnosti

Feeney je odraščal v delavskem mestu Elizabeth v ameriški zvezni državi New Jersey, polnoletnost pa je dočakal v času velike gospodarske krize. Med korejsko vojno je služil pri vojnem letalstvu, potem študiral na visoki šoli za hotelirstvo na univerzi Cornell. Po diplomi leta 1956 se je izpopolnjeval v Franciji in se nato začel preživljati z brezcarinsko prodajo alkoholnih pijač na ladjah ameriške vojne mornarice. Konkurenca je bila ostra, Feeney pa je svoje izkušnje iz vojske uporabljal za zbiranje podatkov o tem, kam bodo ladje plule.

V posel je vključil tudi kolega s Cornella Boba Millerja. Kmalu sta vojakom in turistom začela prodajati avtomobile, parfume in nakit. Pozneje sta v posel pritegnila še strokovnjaka za davke, odvetnika Tonyja Pilara in računovodjo Alana Parkerja, ki naj bi posel pomagala upravljati bolj profesionalno. Do leta 1964 je imelo podjetje v 27 državah zaposlenih 200 ljudi.

avtorica: Anamarija Urbanija; članek je bil objavljen v reviji Manager - najbogatejši Slovenci 2012, november 2012.

Jutri bomo objavili nadaljevanje članka, v katerem boste med drugim izvedeli, kdo so Feeneyevi sledilci in kdaj je ta doživel svoj vzpon.