Ali veste, s katerim bogatašem delite mnenja in s kom imate najmanj skupnih misli?. V zabavnem kvizu ugotovite, ali ste s svojim kandidatom za najbogatejšega Slovenca res idealen par.
Mladi tehnološki milijonarji, denimo soustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg ali soustanovitelj Googla Larry Page, pa tudi številni zaposleni v uspešnih tehnoloških podjetjih, so v javnosti zelo priljubljeni, številni jih postavljajo ob bok filmskim zvezdnikom. V tem poslu se obračajo milijarde dolarjev: samo letos spomladi so denimo v Silicijevi dolini hitro rastoča podjetja v nekaj manj kot treh mesecih zbrala 3,2 milijarde dolarjev semenskega kapitala. Tisti, ki so že zdavnaj prerasli semensko fazo, so svoja podjetja ponudili v prodajo bodisi zasebnim vlagateljem bodisi širši javnosti na borzi in zanje iztržili lepe denarce. Na Forbesovi lestvici najbogatejših je od 1200 predstavnikov 90 takih, ki so obogateli z novimi IT-tehnologijami.
Entuziasti, ki jih denar ne zanima?
Večinoma gre za mlade podjetnike, ki prihajajo iz Silicijeve doline, lahko pa tudi za starejše poslovneže, katerih posel je tesno povezan z dolino. Številni od njih so dolgo časa poskušali v javnosti ohranjati podobo skromnih zanesenjakov, ki jih denar ne zanima. Na začetku poslovne poti ga tudi res niso imeli. Živeli so v skromnih stanovanjih in se vozili z varčnimi električnimi ali rabljenimi avtomobili ali celo s kolesom. Takrat so še razglašali, da je denar le sredstvo, ki jim omogoča, da delajo to, v čemer uživajo. Ustanovitelja poslovnega družabnega omrežja LinkedIn Reid Hoffman in internetnih finančnih storitev Mint.com Aaron Patzer ter številni drugi so tudi po tistem, ko so njihova podjetja že kovala visoke zaslužke, živeli v majhnih stanovanjih v okolici univerze Stanford, ki velja za središče Silicijeve doline.
Skromni z razlogom
Razlogi za skromnost večinoma prej izvirajo iz praktičnih kot moralnih vzrokov. Zavedajo se namreč, da kot ustanovitelji perspektivnih podjetij ne smejo izgubiti tal pod nogami, saj je za tehnološka podjetja pomembno, kakšen vtis puščajo v javnosti. Do velikih zapravljivcev so namreč skladi tveganega kapitala, od katerih so tehnološka podjetja, zlasti v začetni fazi, močno odvisna, zelo previdni, predvsem po poku pikakom balona pred 12 leti. Tudi draga in vpadljiva oblačila v tehnološki meki niso zaželena, velja celo, da bo najbogatejši človek v tamkajšnji restavraciji oblečen najskromneje.
Bogataši, ki se vozijo s 'kripami'
Po podatkih revije Business Insider številni petičneži (za zdaj) tudi pri izbiri svojega avtomobila ostajajo zvesti svojim koreninam: soustanovitelj Facebooka Dustin Moskowitz se vozi s volkswagnom, Aaron Patzer z neopaznim Subarujevim outbackom, prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg pa vozi Hondino luksuzno limuzino acura TSX, vredno 30 tisoč dolarjev. Nekateri za avtomobile, ki so okoljsko prijazni, odštejejo tudi večje zneske. Tako se denimo kar trije bogataši ‒ soustanovitelja Googla Larry Page in Sergey Brin ter Elon Musk iz PayPala ‒ vozijo s teslo, enim najbolj priljubljenih električnih avtov, ki prihaja iz Silicijeve doline, zanj pa je treba odšteti okoli sto tisoč evrov.
Nekateri se prestižu ne morejo upreti
Na drugi strani se številni mladi in manj mladi petičneži ne morejo upreti luksuzu. Ko so se njihovi računi začeli šibiti pod milijonskimi zneski, so skrivaj na široko odpirali denarnice in si z nakopičenimi milijoni privoščili drage statusne simbole, denimo jahte, prestižne vile in potratne jeklene konjičke, značilne za milijonarje stare šole. Pred kratkim so v javnost pricurljali podatki o skrivni in zaprti skupini TNR 250 (The Nouveau Riche 250) na družabnem omrežju Facebook, v katero je vključenih prvih 250 zaposlenih v Facebooku in je navadni smrtniki ne morejo videti, mladi bogataši pa se na njej hvalijo z nakupi jaht, letal, otokov in vil. Številni so požrli tudi svoja načela o varovanju okolja in varčni rabi energije ter si privoščili potratne luksuzne avtomobile, za katere so odšteli pravo malo premoženje.
Šopiri se z najredkejšim modelom ferrarija
Enega najdražjih konjičkov si je privoščil 70-letni predsednik in solastnik Samsunga Kun Hee Lee, ki sicer ne izvira iz Silicijeve doline, a je njegov posel z njo močno povezan. Vozi se z enim od štirih najredkejših modelov italijanskega Ferrarija, modelom 330 LMB Le Mans berlinettas, ki so ga leta 1963 naredili le v štirih primerkih, njegovo vrednost pa poznavalci ocenjujejo na 15 milijonov dolarjev. Googlovec Benjamin Sloss je na dražbi za 1,78 milijona dolarjev kupil avtomobil ferrari 599XX evo. Svojega dragega konjička je v javnosti upravičil zaradi dobrodelne narave dražbe, njegovo kupnino so namreč namenili žrtvam nedavnega potresa v severni Italiji.
V garaži cela zbirka dragih in hitrih jeklenih konjičkov
Najbogatejša med tehnološkimi bogataši, Bill Gates iz Microsofta in Larry Ellison iz Oracla, veljata za prava zbiratelja hitrih avtomobilov. Gates, ki ima po ocenah Forbesa 61 milijard dolarjev premoženja, je pravi ljubitelj nemških športnih avtomobilov porsche. V svoji garaži ima vsaj tri modele: 911 porsche convertible, porsche 930 turbo in porsche 959 coupe. Zadnji velja za dragocen zbirateljski primerek, ta model iz leta 1988 so namreč naredili le v nekaj več kot 300 primerkih, tedaj je veljal za najhitrejši avto na svetu in obenem za enega največjih tehnoloških dosežkov tistega časa. O njem kroži zgodba, da ga Gates po nakupu ni mogel takoj voziti, avto je kar 13 let počival na carinskem skladišču v pristanišču Seattla, saj ni imel vseh dovoljenj in testiranj za ameriške ceste, na koncu pa naj bi po pisanju spletne strani BornRich zanj malo priredili ameriške zakone. Zdajšnja vrednost tega jeklenega konjička naj bi bila okoli 350 tisoč dolarjev.
Tudi tretji najbogatejši Američan Larry Ellison, katerega premoženje ocenjujejo na 41 milijard dolarjev, je ljubitelj športnih avtomobilov. Najdražji v njegovi garaži je športni avtomobil mclaren 1, vreden 1,5 milijona dolarjev, ki velja za enega najhitrejših avtomobilov na svetu. Največja hitrost, ki jo doseže, je 391 kilometrov na uro, ima pa 627 'konjskih moči'. Ellisonov najljubši je precej cenejši Hondin športni avto acura NSX, ki je zelo priljubljen pri ljubiteljih hitrih avtomobilov, saj so se pod njegov razvoj v Hondi podpisali številni znani dirkači. Zgledovali so se po italijanskem ferrariju, a v primerjavi z njim ustvarili precej cenejšo različico, ki stane okoli 55 tisoč dolarjev. Poleg tega ima še dva ameriška športna avtomobila znamke Lexus: lexus LFA in lexus LS600hL, vrednost prvega denimo ocenjujejo na 400 tisoč dolarjev.
avtorica: Kristna Koman; članek je bil objavljen v reviji Manager - najbogatejši Slovenci 2012, november 2012.
V novembrski številki revije Manager - najbogatejši Slovenci 2011 si lahko ogledate celotno lestvico in preberete zgodbe bogatašev iz prve roke.
Revijo lahko kupite na bolje založenih prodajnih kioskih, ker pa je vsako leto "razgrabljena", vam omogočamo, da čim prej NAROČITE SVOJ IZVOD.